zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! (nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlodej sam. m ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.