eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca] 1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
dekadénca -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca;
intelektualna dekadenca;
dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca;
pesnik, predstavnik dekadence
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
dekadénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |umetnostna smer|; ~ družbe |propadanje, nazadovanje|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
dekadénca -e
ž lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem, senzualizem in esteticizem
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Število zadetkov: 5