flánca -e ž (ȃ) pog.
1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadika: zelje ni zraslo, ker so živali požrle že flance
2. vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: njegov govor je bil brez odvečnih flanc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flȃnca – glej flancáti1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flànca -e ž sadika: plánta, flancza KOJ 1833, 169; Gredárje drevje i flance sadijo BJ 1886, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flanca [flȃnca] samostalnik ženskega spola

sadika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flanca samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

flanca sam. ž ♦ P: 4 (TL 1561, TO 1564, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flanca -e samostalnik ženskega spola
mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; SODOBNA USTREZNICA: sadika
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flanca ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

flanca ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Število zadetkov: 9