Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kàdar stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče;
ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko1:
kadar bo zrasel, bo šofer;
kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kàdar ozir. čas. prisl. zaim. ponavljanja (ȁ) ~ mačke ni doma, miši plešejo; ~ je bil slabe volje, smo se ga ogibali; poud. Bila sta skupaj, ~ in kjer sta mogla |zmerom|; ●~ bo odrasel, bo samostojen ko
kàdar kóli tudi kàdarkóli poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑) ~ ~ sem se pri njih oglasil, zmeraj sem bil z veseljem sprejet; Ker so bili sosedje, je k njim lahko prišel ~ ~ |ob vsakem času|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024
kádar kóli1 vez. zv.1.
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja 2.
v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi ob vsaki izpolnitvi pogoja
kàdar kóli2 poljubn. prisl. zaim. zv.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kȁdar vez.
kȁdar( )kọ̑li – glej kọ̑li
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kadár, -rja, m. der Böttcher, der Binder, Cig., ogr.-C.; tudi: kȃdar, Valj. (Rad).
kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kadár -a m sodar: verjem tô, goszpôd kadár KAJ 1870, 148
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kadar prislov
kadar veznik
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kadar (skupna F146)
kadar prisl., quum, potle, kadar
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kadar vez. 1. če: gvishnu bi veliku nuzalu, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ Kadarbi eden njeh grehe piſsal ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil, Kader bi bilu mogozhe 2. kadar, ko: kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata, inu njemu glavo odſekal Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni ǀ kadarpak ſe navadi, nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ kadarta je vidu ſvojga sgubleniga ſijna ǀ k'nij pridem, hadar hozhem ǀ kader tu meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ kador ſo vidili, malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ Kadr je hotel oblaſt zhes semlo, inu nebu vſeti
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
kadar1 [kdaj] prisl. ♦ P: 6 (TT 1560, TO 1564, TL 1567, TC 1574, TT 1577, MD 1592)
kadar2 vez. ♦ P: 46 (TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
kadar3 [del besed. zveze] – ♦ P: 17 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)
kadar bodi gl. bodi –, kadar – ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
kadar glih gl. glih –, kadar – ♦ P: 1 (TR 1558)
kadar kuli gl. kadar –, koli – ♦ P: 14 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)
kadar ... kuli gl. kadar –, koli – ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
kadar lih gl. kadar –, lih – ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
kadar ... lih gl. kadar –, lih – ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595)
kadar ... tada gl. kadar vez., tada prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
kadar ... tadaj gl. kadar vez., tedaj prisl. ♦ P: 2 (*P 1563, JPo 1578)
kadar ... tako gl. kadar vez., tako vez. ♦ P: 1 (JPo 1578)
kadar ... taku gl. kadar vez., tako vez. ♦ P: 32 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
kadar ... tedaj gl. kadar vez., tedaj prisl. ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)
kadar ... tu gl. kadar vez., tu prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
kadar ... tukaj gl. kadar vez., tukaj prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
kadar ... zatu gl. kadar vez., zato vez. ♦ P: 1 (TPo 1595)
kadar ... zdajci gl. kadar vez., zdajci prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Besednovrstna določitev besed »ker« in »kadar«
Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?
Izpust kazalnega zaimka, kadar je nanosnica oziralnega odvisnika, in prenos sklona pri temZanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek.
Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili).
Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen.
Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno).
Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Kako ustrezno zapišemo, kadar se sklicujemo na zavihek ali okno v nekem programu?Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:
- ´v zavihku Zaznamki´ ali ´v zavihku "Zaznamki"´,
- ´v oknu Knjižnica´ ali ´v oknu "Knjižnica".
Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
Število zadetkov: 44