obrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd 3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati;
s škarjami obrezati rob 4. v judovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka
♦ metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo obrézati se
raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko
obrézan -a -o:
rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrézati -réžem dov. -an -ana; obrézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ jabolko; ~ veje; ~ dečkeobrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ s črepinjami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrézati -réžem
dov.kaj vet. z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
obrẹ́zati – glej rẹ́zati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrèzati -réžem tudi obréjzati -réjžem dov. 1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34 2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631 obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169 obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati glagolPRIMERJAJ: obrezan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
obrezati dov., F
10,
accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti;
amputo, -are, odſékati, odréẛati,
obréẛati;
circumcidere, okuli
obréẛati;
circuncidere, obréẛati;
circunscindere, okuli
obréẛati, obṡékati;
desecare, odshagati, ali
obréṡati;
desecare vitem, terto
obréṡati;
exputare, okléſtiti,
obréṡati;
exungulare, nohty
obréṡati, parkle iſtergati;
putare vites, terſje, ali vinṡke térte
obréṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati -režem dov. obrezati, tj.
1. odrezati del prepucija:
on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom:
Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati glag. dov. ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati ► ȯbˈrėːzat -ˈrėːžen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati se1 [obrezam se] glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obrezati se2 [obrežem se] glag. dov. ♦ P: 4 (TT 1557, TT 1560, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.