Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota zaa) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš;
matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš 2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka;
okoliš mesta 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
okolíšanje -a s (ī)
glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj
okolíšati -am nedov. (ī)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili
okóliščina -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo;
okoliščine so se popolnoma spremenile;
hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam;
nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka // razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah 2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
okólišen tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ)
1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci
// ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove
2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti
okolíšenje -a s (ī)
glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj
okolíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše
// knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
okóliški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih; okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo
okólišnji -a -e prid. (ọ̑) knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okóliš -a m z -em (ọ̑) dostavni poštni ~
okolíšati -am nedov. -ajóč, -áje; okolíšanje (í; ȋ) neobč., poud. |govoriti prikrito, nedoločno|
okóliščina -e ž (ọ̑) prilagoditi se novim ~am; neobč. živeti v težkih ~ah razmerah; jezikosl. ~ prostora ali časa |cirkumstant|
okóliščinski -a -o (ọ̑) jezikosl. ~ prislov
okólišen -šna -o (ọ̑)
okólišni -a -o (ọ̑) ~i prebivalci
okolíšiti -im nedov. -èč -éča; okolíšenje (í ȋ) neobč., poud. |govoriti prikrito, nedoločno|
okóliški -a -o (ọ̑) ~i hribi
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
brez okolíšanja prisl. zv.
brez okolíšenja prisl. zv.
okóliščina -e
ž kar more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa, ne da bi bilo v središču tega poteka, uresničitve
okóliščine -in
ž mn.,
mn. v sin. nizu
okolíšenje -a
s ekspr. govorjenje, pri katerem se kaj hote prikriva
okolíšiti -im
nedov. ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost
okóliški -a -o
prid. ki je prostorsko določen z umestitvijo v okolico navadno večjega kraja, mesta
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
okolíšanje, n. Umschweife, C.; brez okolišanja, ohne Umstände, Zora.
okọ̑lišče, n. die Umgebung, der Umkreis, der Bezirk, das Gebiet, Mur., Cig., Jan., Šol., C., Nov.; der Bereich, DZ.
okọ̑liščina, f. 1) die Umgegend, Ravn.-Valj. (Rad); die Umgebung: začel sem ti obrisovati svojo okoliščino, Jurč.; — 2) der Umstand, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; okoliščine so nanesle, die Umstände erfordern es, Cig.; po okoliščinah, nach der Lage der Dinge, Cig.; — 3) okoliščine, Umschweife: z okoliščinami povedati, Svet. (Rok.); okoliščin išče, er macht Umstände, Svet. (Rok.).
okolȋščnice, f. pl. = obod pri mlinskem kamenu, Cig.
okolíšək, -ška, m. der Kreis, die Runde: iti v o., im Kreise laufen, Cig.; vse gre v o., alles taumelt herum, C.
okolíšən, -šna, adj. Districts-, Jan. (H.).
okolíšiti, -ȋšim, vb. impf. auf Umwegen gehen, mit Umschweifen erzählen, tudi: okolišiv iti, okolišiv pripovedovati, Lašče-Levst. (Rok.).
okolȋšje, n. die Umgebung, der Umkreis, C.
okolȋški, adj. mit Umschweifen: o. govor, SlN.
okọ̑lišnji, adj. in der Umgebung befindlich, umliegend, C.; angrenzend, (okolšen) Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okolìšče -a s ozemlje, pokrajina: Belgrád ino presztorna okoliscsa vu Servii prido pod nasega Czaszara KOJ 1848, 106
okóliščina tudi okólišina -e ž okoliščina: Környüállás; okoliscsina, okolsztojnoszt KOJ 1833, 163; v etaksih okolsinaj je nej csüdo bilo, da je vnouge scsegetalo KOJ 1914, 119
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okolišče [okolíšče]
samostalnik srednjega spolaobseg
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drúgo délo zaradi izjémnih okóliščin -ega -a -- -- -- s
kvalifikatórna okóliščina kaznívega dejánja -e -e -- -- ž
navézna okóliščina -e -e ž
obteževálna okóliščina -e -e ž
olajševálna okóliščina -e -e ž
razbremenílna okóliščina -e -e ž
razlikoválna okóliščina -e -e ž
spremenjêne okóliščine -ih okóliščin ž
volílni okóliš -ega -a m
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okóliš -a m
grádbeni okóliš -ega -a m
mátični okóliš -ega -a m
popísni okóliš -ega -a m
statístični okóliš -ega -a m
šólski okóliš -ega -a m
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
besedílne okóliščine -ih -in ž
ódrske okóliščine -ih -in ž
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pášni okóliš -ega -a m
vzrêjni okóliš -ega -a m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
popísni okóliš -ega -a m
póštni okóliš -ega -a m
statístični okóliš -ega -a m
šólski okóliš -ega -a m
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okoliš ► ȯˈkȯlüːš ȯkȯˈlüːša m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?
Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?
Imena vinskih okolišev (2)
Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:
- radgonsko-kapelski vinski okoliš.
Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:
Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?
Vinske dežele, okoliši, kraji, lege in raba začetniceKakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
Število zadetkov: 76