Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ) 1. izraža enega od obeh enakih delova) merske enote: pol kilograma mesa;
pol litra vina;
tri metre in pol blaga;
do pol metra visok grm;
elipt., pog. boš dal za pol pol litra vinab) časovne enote: preteklo je pol ure;
ima pet let in pol;
do vasi je uro in pol hoda;
zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl c) celote: pol jabolka, klobase, štruce;
pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti // s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico2. izraža približno polovičnoa) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta;
zbralo se je pol vasi b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev 3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol;
njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
pôl3 prisl. (ó)
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pol PotPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Salotha Sara, kamboškega politika, vodje komunistov
IZGOVOR: [pól pót], rodilnik [póla póta]
BESEDOTVORJE: Potov
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pól -a m (ọ̑) severni zemeljski ~; neobč. miselni in čustveni ~ v človeški naravi; elektr. negativni električni ~
pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125›
pôl2 [-u̯] mer. prisl. (ȏ)
1. ~ kilograma, litra; ~ klobase, štruce; priti v ~ ure; ~ leta; poud.: To ni vredno ~ toliko, kot si plačal |je vredno dosti manj|; biti možak in ~ |zelo dober, pošten; postaven|; ostati na ~ poti |ne biti izveden v celoti|
2. preganiti polo na ~; deliti si kaj na ~; poud. iti na ~ |razklati se, razpasti|; (za) ~ manjši, večji
pol. okrajš. polovica
pôl.. [-u̯ tudi -l] prvi del podr. zlož. (ȏ) pôlfinalíst, pôlizdélek, pôlkvalificíran, pôlmésečen
pol.. [-u̯ tudi -l] prvi del podr. zlož. polmér
Pól Pót ~ -a m, oseb. i. (ọ̑ ọ̑) |kamboški politik|
Pól Pótov -a -o (ọ̑ ọ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024
pól1 -a
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
nasprotnoimenski magnetni pol
pôl2 --
s,
količinski pomen
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
pòł 2., póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.
pòł 3., póla, m. = pola 6), das Brückenjoch, Cig., Jan.
pōl 4., m. = tečaj, der Pol.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol [pọ̑u̯
]
prislovpol
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pol prislov
na pol prislovGLEJ: napol
polus samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol m, dimidius, -a, -um, poloviza, pul
pol prisl., F42, adynamum, pul vodè, pul vina, pytje ſlabu; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; medium dolium, pol ſoda; semi, pul, polovizo; semi hora, pol ure; prim. na pol, po poli
na pol (napol) prisl., F8, semicutus, na pul ṡlomnîen, na pul ſtren, ali ſtrohnên; semirasus, na pul obryt; semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovizo odpuṡzhen, na pul uviel, ali uvienên, na pul ṡkarzhen, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; prim. pol
poldrugi (pol drugi) prid., F16, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih. puldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; numus cum dimidio, poldrugi vinar; palmides, sa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; sesquihora, -ae, puldruga ura; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je puldrugi dán; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; sesquimensis, puldrugi méſſiz; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil[!] dolg, ali ſhirok; sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil[!]; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol* predl. hrv. ♦ P: 1 (MD 1592)
pol1 prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
pol2 prisl. ♦ P: 17 (TA 1555, TE 1555, TT 1557, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
pol3 [del besed. zveze] – ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
ob pol dne gl. ob, poldne ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
pol dan gl. poldan ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
pol del gl. poldel ♦ P: 2 (DB 1578, DM 1584)
pol dne gl. poldne ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, MD 1592, MTh 1603)
pol drugi gl. poldrugi ♦ P: 2 (TL 1567, MTh 1603)
pol mrtev gl. polmrtev ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595)
pol noč gl. polnoč ♦ P: 7 (TT 1557, TPs 1566, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, MD 1592)
pol sikel gl. polsikel ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pól -a m
dominántni pól -ega -a m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
distálni pól -ega -a m
proksimálni pól -ega -a m
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
analógni pól -ega -a m
antilógni pól -ega -a m
géomagnétni pól -ega -a m
homológni pól -ega -a m
pól plôskve -a -- m
séverni pól -ega -a m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pól -a m
geográfski pól -ega -a m
júžni magnétni pól -ega -ega -a m
júžni nebésni pól -ega -ega -a m
júžni pól -ega -a m
magnétni pól -ega -a m
nebésni pól -ega -a m
pól mráza -a -- m
séverni magnétni pól -ega -ega -a m
séverni nebésni pól -ega -ega -a m
sevérni pól -ega -a m
Zêmljin pól -ega -a m
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obràt in pôl -áta -- -- m
skòk s pôl obráta skôka -- -- -- m
skòk s pôl obráta naprêj skôka -- -- -- -- m
skòk s pôl obráta nazáj skôka -- -- -- -- m
skòk z obrátom in pôl skôka -- -- -- -- m
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pol ► ˈpuː prisl.
pol ► ˈpuː prisl.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?
Vsaka/vsake/vsakega pol letaPrijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Število zadetkov: 81