prvínski -a -o prid. (ȋ) 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki;
nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejšeprvínsko prisl.:
prvinsko zdrav smisel za stvarnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prvínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ občutek; biti ~prvínskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prvínski -a -o
prid. ki ima vlogo bistvene prvine, dane s samim nastankom, naravo česa SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
prvȋnski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.-C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prvínski -a -o prid. temeljen: more znati, kak i prvinszke vörvajnske návuke KOJ 1845, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.