ráng -a m (ȃ) publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupine
♦ soc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino// navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; v prid. rabi: rang lestvica priljubljenosti; rang lista najboljših strelcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ráng -a m, pojm. (ȃ) biti po ~u prvi |po položaju, stopnji, ugledu|; Šola ima ~ fakultete |stopnjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ráng -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
rȃng -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ráng.. tudi ráng prvi del podr. zlož. (ȃ) ránglísta tudi ráng lísta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.