redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče;
v hribovitih krajih redijo ovce;
rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke;
dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti2,
krmiti1:
rediti rake z mesom;
sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imelredíti se
1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
rejèn -êna -o:
v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
● ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti2 -ím nedov., rejèn in redèn (ī í) zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti -ím nedov. rêdi -íte tudi rédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ govedo; poud. zastonj ~ koga |preživljati, vzdrževati|; Sladkor ~i |povzroča debeljenje|redíti se -ím se (í/ȋ í) preveč se rediti; poud. ~ ~ na tuj račun |bogateti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti1 -ím
nedov.1.
kaj načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene 2.
3. os. izraža, da kaj pospešuje pridobivanje telesne teže SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
redíti2 -ím
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
redíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
redíti Frazemi s sestavino redíti:
redíti káčo na pŕsih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redīti1 -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti2 – glej naredīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rẹ́diti 3., -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.-C., Dol.-Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
réditi -im nedov. delati, izdelovati: po sterom nede vecs potrebno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Sztou lejt je pa rédo Noe to Bárko KM 1796, 11; ino ſzta ſzi firtuge rédila SM 1747, 6 réditi se -im se delati se: Ka je gotovo ino se itak vsaki dén znôva rédi BJ 1886, 8 rèjeni -a -o narejen: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti, v-sterom leti i dnévi je rejeni AIP 1876, br. 3, 2; Vu Europi szo igle náj prle rejene AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti [redīti redím]
nedovršni glagolhraniti, prehranjevati, preživljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti glagolPRIMERJAJ: redejoč, rejen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
rediti1 nedov., F
35,
alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati;
altrix, Ama, tá katera
redy, ali dojy;
aluminari, rediti;
chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy
rediti;
creare arbores, drevje
rediti, ſaditi, zépiti;
curatrophium, hiſha ẛa pobizhe
rediti;
educare, ṡrediti,
rediti;
fovere, vardévati, v'gorkim darṡhati,
rediti;
nutritor, -oris, kateri
redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha;
ornithoboscium, kurnik, fulovsh, kir
ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali
redè;
tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas
redy, ali hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti2 nedov., F
4,
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy
redili;
neque comam nutrient: Ezech:44.v.20. ony nebodo dolge laſse
redili;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò ſi comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap: 11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy
redy: kadar pak ena shena dolge laſſy
redy, je nîei ena zhaſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano:
Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti glag. nedov. ♦ P: 20 (TC 1555, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti ► ˈredit -in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti ► ˈrėːdėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
redíti se -ím se
nedov. dobivati večjo telesno težo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
redíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati bolj debel
/Vedno bolj, preveč/ se redi /predvsem zaradi lenarjenja/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
redíti se Frazemi s sestavino redíti se:
redíti se od žúljev kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rediti se glagolPRIMERJAJ: rejen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
rediti se nedov., F
6,
coalere, ſe v'kupai
rediti, s'raſti, ṡkupai raſti;
cutem curare, dobru lebati,
ſe dobru
rediti;
mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih
ſe radi
redè, s'nymi ſe nahtigali lovè;
nacydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo ...
ſe redy s'perjam od beile murve;
nutriri, ſe rediti, ſe hraniti;
seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula enu meiſtu, kir
ſe pelzarji
redè, de ſe potler preſajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.