Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: aktivírati
aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
birokratizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: blagoslovíti
blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati
blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se
blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.
bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.
boríti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se za
bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.
bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.
bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
božičeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
bremeníti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
brísati jo bríšem jo nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.
bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
bŕskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
budíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.
budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: bútati 1
2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
cedíti jo -ím jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
celíti in céliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.
celíti se in céliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.
cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.
cesarjeváti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
cíljati na -am na nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.
cimentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
cíniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.
cítrati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.
cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
cvèsti -cvetèm nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
GLEJ: cvetéti
cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.
cvréti -cvrèm nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.
cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.
cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
častíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.
čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.
čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.
čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
čepíti čépim in čépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.
česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).
čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.
čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).
črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.
čŕniti -im in črníti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.
čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.
čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.
čudíti in čúditi -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.
čudíti se in čúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.
čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.
čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.
čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.
čúvati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.
čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.
dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.
3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti
11.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.
11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.
dajáti na -dájem na nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti na
dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
daníti se -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov), brezosebno
začeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.
darováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).
dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
dáti na dám na nedovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.
dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.
1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.
dáviti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.
dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.
dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
dehtéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, neobčevalno knjižno
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
deklarírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z besedami javno izraziti, izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Stranka je /spretno/ deklarirala svoj program in nazor.
2.
kdo/kaj navesti, navajati kaj ‘podatke’
Deklarirali so tovor na ladji.
deklarírati se za -am se za dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj opredeliti, opredeljevati se za koga/kaj
Parlament se je deklariral za sprejem določenih predlogov.
dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.
2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.
5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
délati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati delovni odnos na čem
Delajo na projektu.
délati proti -am proti nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.
délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.
délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.
délati za -am za nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati za koga/kaj
Dela za otroke.
delegírati za -am za dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.
2.
iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.
delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.
delíti z -ím z nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.
delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.
3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.
deponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Vrednostne papirje je deponiral v banki.
dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.
dèskati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.
destabilizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: stabilizírati
déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
dezorganizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: organizírati
kdo/kaj rušiti, razrušiti koga/kaj
Proizvodnjo in delavce so /postopoma in načrtno/ dezorganizirali.
dezorganizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj prenehati delovati
/Povsem/ so se dezorganizirali.
deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).
dežíti -ím nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
GLEJ: deževáti
dialogizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
diferencírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Pospešen ekonomski razvoj /vedno bolj/ diferencira družbo /na zelo bogate in na zelo revne/.
2.
iz matematike kdo iz prvotnega stanja odvajati kaj , tako da kaže na spremembe prvotnega stanja
Diferencira funkcijo.
diferencírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kaj postajati v sebi različen
Znanost se /s hitrejšim razvojem notranje/ diferencira.
díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
diplomírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo uspešno strokovno usposobiti se
Diplomiral je (v rednem roku, letos).
2.
kdo uspešno strokovno usposobiti se v/na čem / kje
Diplomiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno strokovno opraviti kaj
Diplomiral je ruščino (na slavistiki).
diskvalificírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj moralno ponižati koga
To dejanje ga je /popolnoma/ diskvalificiralo.
2.
iz športa kdo/kaj izločiti koga iz tekmovanja
Tekmovalca so diskvalificirali.
diskvalificírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo ponižati se
/S svojim nastopom/ se je /popolnoma/ diskvalificiral.
dišáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
dišáti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
divjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo kazati svojo jezo, togoto nad kom/čim
Nad domačimi divja /kot obseden/.
divjáti za -ám za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.
dníniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.
2.
kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).
dobáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
dobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno oseba v množini/dvojini
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.
dobívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dobíti 2, 4-5, 7
dobívati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dobíti se
dočákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so dočakali prevod te pesnitve.
2.
kdo/kaj doživeti kaj
Dočakal je redek jubilej.
dodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dodáti 1-2
1.
iz čebelarstva kdo/kaj dodatno dati komu/čemu kaj
Panjem so dodajali matice.
dodáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.
dodélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj končati delo
(Pri njih) je dodelal.
2.
kdo/kaj izdelati kaj do konca
Krojač je /po predlogi/ dodelal obleko.
3.
kdo/kaj dokončati kaj za lepši videz, boljšo kakovost
Tkanine je treba /po tkanju/ še dodelati.
dodelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.
dodeljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dodelíti
dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.
dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.
dogoréti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.
2.
kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.
dogovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
dogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se dogovorili o spornih vprašanjih.
dogradíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
GLEJ: gradíti 1
dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dohitévati 1-3
GLEJ: dohitéti 1-3
4.
kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.
dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).
2.
kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).
3.
kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.
dohitévati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dohitéti
doíti -ídem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dohitéti
dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.
dojéti -jámem dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol
GLEJ: dojémati
dojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj hraniti
/Zelo dolgo/ je dojila (otroka).
dokapitalizírati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: kapitalizírati
dokázati tudi dokazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti z dokazi kaj
/Z lahkoto/ je dokazal svoj alibi.
2.
kdo/kaj potrditi kaj
Pregled dela je dokazal, da so se zmotili v napovedih.
dokazováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: dokázati
dokúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj skuhati kaj / koliko česa do konca
Fižol je treba še /do mehkega/ dokuhati.
dokumentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj upravičiti kaj
Trditev je /znanstveno in filozofsko/ dokumetiral.
dokupíti in dokúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: kupíti 1-2
dokvalificírati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: kvalificírati
dólbsti dólbem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.
dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).
2.
kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.
dolíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
V steklenice so /skrbno in z velikim užitkom/ dolili vino.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj polno
Dolil si je kozarec in pripovedoval naprej.
dolóčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: določíti
določíti in dolóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.
2.
kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.
3.
kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.
4.
iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.
5.
iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.
6.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.
določíti za in dolóčiti za -im za dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj
Starši so ga določili za zidarja.
dolžíti -ím nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj označevati koga/kaj česa / za kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga dolžili tatvine / za tatvino.
domáčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati koga/kaj domač-ega/-e
Živali so /na veliko/ domačili.
domnévati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj imeti kaj 'dejanje, predmetnost, lastnost' glede na svoje vedenje, osebni odnos za verjetno ali celo resnično
/Po pravici/ je domneval, da bo poteza slaba.
domováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Kot večni migrant/ domuje na deželi in v mestu.
dopingírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj poživljati koga/kaj nedovoljenim
Vrhunske športnike so /navadno/ dopingirali (z najnovejšimi in najdražljimi serumi).
dopingírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.
dopísati in dopisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dopisováti 1
2.
kdo končati pisati kaj
/S težavo/ je dopisal pismo.
dopisnikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).
dopisováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo pisno dodajati kaj
(V članek) je dopisovala primere /v slovenščini/.
dopisováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v dvojini ali množini
kdo pisno izmenjavati si mnenja, misli
(S starši) si je dopisoval (o vsakdanjih stvareh).
dopolníti in dopólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno napolniti, popraviti koga/kaj
Rokopis bo treba še popraviti in dopolniti (z opombami).
2.
kdo/kaj doživeti kaj / koliko
Fantek je dopolnil sedem let.
dopolnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno polniti, popravljati koga/kaj
Asortiment izdelkov so dopolnjevali (z novimi iznajdbami).
2.
iz matematike kdo/kaj dodajati v seštevancu za znano vsoto
Dopolnjuje seštevanca.
dopovédati -povém dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj pojasniti komu/čemu kaj
Če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil.
dopustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
dopustnikováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: dopustováti
dopustováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.
dopúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dopustíti
dorêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo izreči kaj / o čem do konca
Končno je dorekel, kar ga je dolgo težilo.
doséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla copate.
2.
kdo/kaj zaobseči koga/kaj / koliko česa
Reka je dosegla kritično točko.
3.
kdo/kaj priti v/na kaj
Dekle je /s kravlom/ doseglo nasprotni breg.
4.
kdo dobiti koga
Zasledovalci so ga /z lahkoto/ dosegli.
5.
kdo s prizadevanjem pridobiti kaj / koliko česa
/S težavo/ je dosegel zaželeni cilj.
6.
v oslabljenem pomenu kdo pridobiti kaj 'stanje/lastnost'
Dosegel je viden napredek.
7.
kdo dočakati kaj / koliko česa
Dosegel je visoko starost in veliko čast.
8.
kdo v celoti opraviti kaj
Delavci so dosegli normo.
9.
iz športa kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti, osvojiti kaj
Tekač je dosegel rekordni čas.
doséči do -séžem do dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotakniti se česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla do najskrajnejšega kota.
doségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: doséči
kdo/kaj enakovredno imeti ob sebi koga/kaj
/Po umetniški vrednosti/ dosega pisatelj svoje sodobnike.
doseljeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.
dospéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / do kod / kdaj / do kdaj /
Do vznožja gore so dospeli /z avtom/.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kaj zapasti do/sredi česa / proti čemu / v/na/za/skozi/čez kaj / čez koliko časa / kdaj /do kdaj
Dajatve oz. vsi računi dospejo do desetega v mesecu.
dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
dostávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
GLEJ: dostáviti
doštudírati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati študij
/S svojo nizko plačo/ je doštudiral (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati študij v/na čem / kje
Doštudiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno študijsko končati kaj
Doštudiral je ruščino (na slavistiki).
4.
knjižno pogovorno kdo izšolati koga
/Z majhno plačo/ je doštudiral otroke.
doštudírati za -am za dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ je doštudirala za zdravnico.
dotákati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dotočíti 1
GLEJ: točíti 1
dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.
dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.
4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.
dotočíti -tóčim dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: točíti 1
dotrpéti -ím tudi dotŕpel dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj končati, preživeti trpljenje
Bolnik je dotrpel.
douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.
dovolíti -vólim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Učitelj (jim) je dovolil, da gredo domov.
dovolíti si -vólim si dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj vzeti si dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dovolil si je neslano šalo.
dovoljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dovolíti
dovoljeváti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dovolíti si
dozírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti komu/čemu kaj glede na višino in določene okoliščine
Tovrstno zdravilo je treba bolnikom dozirati /individualno/.
doživéti -ím dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
GLEJ: dožívljati 1-2
3.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je doživelo konec vojne.
dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.
dramíti in drámiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: budíti
dramíti se in drámiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: budíti se
dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).
dražíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zmerom višje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani (vsakdanje uporabljive izdelke) ceni, na drugi pa draži.
2.
kdo/kaj dražje ponujati koga/kaj
Na dražbi bodo dražili svoj travnik in njive.
drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.
drčáti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drčijo v propad.
drégati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.
drégati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.
drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.
dréti2 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj dajati stran kaj
Prašiča derejo (z navadnimi klavskimi noži).
2.
čustvenostno kdo/kaj odirati koga
Kmete še vedno /dobesedno/ derejo (s previsokimi davki).
dréti se -dêrem se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga / nad kom
/Neprestano/ so se drli nanj /zaradi površnosti/.
dréti v dêrem v tudi drèm v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ derejo v propad.
drézati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: drégati
drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.
drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
dŕsati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.
drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.
drséti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno/ drsijo v propad.
družíti in drúžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj čustveno povezovati koga
Skupne ideje jih /trdno/ družijo.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj v celoto
Prehrambene sestavine je lahko družil /po zdravnikovem navodilu/.
3.
kdo/kaj imeti kaj
Kritika /navadno sorazmerno/ druži ostrino in pravičnost.
družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.
drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.
drvéti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drvijo v pogubo.
dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
držáti na -ím na nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Ljudje držijo nanj.
držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.
držáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti s kom/čim
Zmeraj drži z bogatimi.
držáti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj za kaj / kakšnega
Držijo jo za ljubico.
dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.
dušíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ovirati, onemogočati koga/kaj
Kašelj ga duši.
2.
kdo/kaj zadrževati kaj
/Na silo/ si je dušil bolečino (v sebi).
3.
kdo/kaj jakostno zmanjševati kaj
Ropotanje strojev je dušilo besede.
4.
kdo kuhati kaj v pokriti posodi z majhno količino vode in maščobe kaj
/Nepriporočljivo/ je dušiti meso ali zelenjavo v aluminijasti posodi.
5.
iz radiotehnike kdo/kaj jakostno in vidno zmanjševati kaj
Dušil je televizijsko sliko.
dušíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.
dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.
2.
v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.
dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.
džezírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj improvizirano igrati na način folklorne glasbe ameriških črncev
/Zelo občuteno/ džezira.
2.
kdo/kaj improvizirano igrati kaj na način folklorne glasbe ameriških črncev
/Zelo občuteno/ džezira stare ljudske napeve.
ekranizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prikazati kaj na ekranu
Dramsko igro so po dolgem času tudi /posrečeno/ ekranizirali.
ekscerpírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namensko izpisovati kaj
/Z vso skrbnostjo/ je ekscerpiral metafore (iz pesmi).
eksistírati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: obstájati
eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.
eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.
eksponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.
2.
kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.
4.
iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.
eksponírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).
eléktriti -im tudi elektríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati kaj električno
Seveda je /lažje/ elekriti snovi, ki so znane kot slabi izolatorji.
eliminírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
GLEJ: odstraníti 1-3
1.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki odpraviti kaj 'določeno neznanko/operacijo v sistemu enačb'
Eliminiral je neznanko.
emajlírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj z emajlom
Kovinske predmete so /estetsko/ emajlirali.
emancipírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.
emitírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz finančništva kdo/kaj izdajati kaj v obtok, promet z določenim namenom/ciljem
Emitirali so denar in obveznice ljudskega posojila.
2.
iz fizike kaj oddajati, sevati na daljavo
Vezje emitira (elektromagnetne valove).
enáčiti -im nedovršni glagol, glagol razumevanja
GLEJ: identificírati
enáčiti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol razumevanja
GLEJ: identificírati se z/s
etiketírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj opremiti koga/kaj
Vse blago so /skrbno/ etiketirali.
evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.
evidentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Evidentirali so dinamiko prodaje in gibanje cen.
2.
iz administracije kdo/kaj vpisati koga/kaj
Na sodišču so evidentirali njegov dopis in pritožbo.
3.
filozofija kdo/kaj jasno predstaviti koga/kaj
Predavatelj je vse trditve evidentiral.
evropeizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj narediti koga/kaj ustrezn-ega/-o evropskemu načinu življenja
Vlada je začela /počasi/ evropeizirati državo.
evropeizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postajati ustrezen evropskemu načinu življenja
Mladi so se /težko / s težavo/ evropeizirali.
evtanazírati -am dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj iz usmiljenja usmrtiti koga/kaj
Dobili so dovoljenje, da so bolnika lahko evtanazirali (z injekcijo).
fabulírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu
Pisatelj /dobro/ fabulira.
faksimilírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj natisniti kaj kot faksimile
/Zelo verodostojno/ je faksimiliral podpis.
falírati -am dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neknjižno pogovorno
1.
kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.
2.
kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).
falzificírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj natančno posneti, ponarediti kaj
Učenec je falzificiral opravičilo in podpis.
fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
fantováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.
fascinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ fascinirala.
fávlati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, žargonsko, iz športa
kdo nedovoljeno ovirati koga
/Kar z roko/ je favlal nasprotnega napadalca.
favlírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, žargonsko, iz športa
GLEJ: fávlati
figurírati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.
fiksírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.
2.
čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).
4.
iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.
5.
iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).
6.
iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.
7.
iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.
8.
iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).
fílmati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj snemati kaj / koliko česa na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ filmali.
fílmizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: fílmati
finalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj obdelati, prilagoditi kaj
Tovarna je sama finalizirala polovico proizvodov (za izvoz).
financírati in finansírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.
formatírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti, prilagoditi format za kaj
V tiskarni so formatirali revije in zbornike.
formírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določati obliko, značilnosti za kaj
/Kot izkušen kipar/ je formiral kip /po že ustaljenih standardih okolja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati, oblikovati kaj
Formirali so poseben odbor (za proslavo).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno razvijati koga
Šole formirajo ljudi (v samostojne strokovnjake).
formírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati se, oblikovati se
V tem času so se formirali /kot narod/.
formulírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami izraziti, določiti kaj
/Kot izkušen znanstvenik/ je znal /dovolj jasno/ formulirati svoje misli in stališča.
forsírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.
2.
kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.
3.
iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.
4.
iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.
fotografírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.
fragmentírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delno opisati, ohraniti kaj
/Zaradi pomanjkanja časa/ je dogodke /samo/ fragmentiral.
frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.
frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.
1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.
galopírati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.
garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.
gasíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočati, preprečevati kaj navadno slabega
Vsa vas (mu) je gasila gorečo hišo.
2.
iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /hitro/ gasijo.
generírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tvoriti, ustvarjati kaj
Turizem generira nova delovna mesta.
2.
iz elektrotehnike kdo/kaj ustvarjati kaj
Računalnik generira podatke.
gíbati -ljem tudi -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.
gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.
3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.
4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.
gláditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati gladko, ravno kaj
Gladila si je gube na obleki.
1.1.
kdo/kaj delati boljše kaj
/Skrbno/ (mu) je gladil prevod.
gláditi po -im po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.
gladováti -újem nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol, neobčevalno knjižno
GLEJ: strádati
glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.
glasováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.
glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.
glédati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.
glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja
1.
kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.
2.
kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.
glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.
glédati za -am za nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj zanimati se za kom/čim
Vedno je gledala za moškimi.
globalizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati mednarodno vplivanje, delovanje za koga/kaj
/Z novimi tržnimi taktikami/ so /postopoma/ globalizirali kapitalski trg.
globalizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj zavzemati se za mednarodno vplivanje in delovanje
Evropa se globalizira.
gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
gnáti se žênem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).
gnáti v žênem v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj poganjati v kaj
Ajda žene v cvet.
2.
iz agronomije kaj poganjati v kaj
Ta vrsta drevja žene /izključno/ v les.
gnézditi -im nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.
gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.
gobezdáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
GLEJ: čvekáti
godíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati kaj godno
Poznojesensko sadje so /precej dolgo/ godili.
2.
iz agronomije kdo/kaj obdelovati, predelovati kaj
V tem času so včasih godili lan.
góditi2 -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ godi.
godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dogájati se 1
2.
dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.
2.1.
kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.
godíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj delati se godno
V tem času se hruške /uspešno/ godijo.
godováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti, praznovati god
Zanj niso uspeli izvedeti, kdaj goduje.
godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
godrnjáti čez -ám čez nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej godrnja čez svoje ljudi.
godrnjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ godrnja nad vsem in vsemi.
gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.
gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
goníti gónim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: gnáti 1–3
4.
iz lovstva kdo/kaj poganjati kaj
Pes goni divjad.
5.
iz muzikologije kdo/kaj poganjati kaj
Na koru /prizadevno/ goni meh.
goníti se gónim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: gnáti se
kdo/kaj kazati nagnjenje za parjenje
Svinja se goni.
goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.
goréti od -ím od nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
čustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.
goréti za -ím za nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Vztrajno/ gorijo za uspeh.
gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
gospodáriti nad -im nad nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
gósti se góde se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi
nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.
gostíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj bolj gosto
Malto so gostili (s peskom).
gostíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj streči koga/kaj
Svoje prijatelje je /z veseljem večkrat/ gostil (s pršutom in najboljšim vinom).
gostíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se bolj gosto
Kri se (mu) /hitro/ gosti.
gostíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj obilno, dobro hraniti se
/Pogosto/ so se gostili (z divjačino).
gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.
2.
kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.
govoríčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.
govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
govoríti čez -ím čez nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati z govorjenjem kaj
Kar naprej govori čez svoje ljudi.
govoríti proti -ím proti nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati z govorjenjem proti komu/čemu
Govori proti njegovim idejam.
govoríti z/s -ím z/s nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se s čim
Zadnje čase veliko govori s pogledom in kretnjami.
govoríti za -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se za koga/kaj
Govorijo za napredek.
gozdáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.
grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.
gradíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.
3.
kdo/kaj začetno ustvarjati kaj
Gradili so robote.
3.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.
gradíti na -ím na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
publicistično kdo/kaj delati kaj na čem
Politiko gradijo na mednarodnem sodelovanju.
gradíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
iz meteorologije kaj nastajati
Gradi se področje visokega zračnega pritiska.
grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
grêbsti se grêbem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je grebla z učenjem.
grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.
2.
iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.
gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.
gréti se gréjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dobivati toploto
/Navadno/ se grejejo /pri ognju/za pečjo/.
grgráti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dajati kratke, pretrgane glasove iz grla
Bolnik /kar preveč/ grgra.
2.
kdo/kaj zadrževati, premikati kaj v grlu
/V upanju na ozdravitev/ je grgrala predpisano razstopino.
grmáditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: kopíčiti
grmáditi se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: kopíčiti se
grméti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.
grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.
2.
kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.
grupírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: skupíniti
grupírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: skupíniti se
gúbati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj
Guba si čelo.
gúbati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nastajati negladek, neraven
Hlače so se gubale.
gúgati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je gugala otroka.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.
gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.
gúslati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na gusle
/Lepo/ zna guslati (na stare izvirne gusle).
hécati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo neresno nagovarjati koga/kaj
Dekle je kar naprej samo hecal.
hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).
hendikepírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prizadevati koga
/S svojo odločitvijo/ jih je /zelo/ hendikepiral.
hírati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ hiral.
hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.
hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.
hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).
1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.
hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
hodíti brez hódim brez nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.
hodíti v hódim v nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti oblečen v čem
Hodijo v hlačah.
hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.
hodíti za hódim za nedovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj hrepeneti za kom
Ona hodi za drugim.
hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
hotéti se hóčem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno v 3. osebi
komu/čemu dati se kaj / česa
Hoče se ji govoriti.
hotéti za hóčem za nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
kdo/kaj zahtevati koga/kaj / koliko za koga/kaj
Hočejo ga za predsednika.
hrabríti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
Hrabrili so jih /predvsem s pesmijo/.
hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.
hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.
hraníti se in hrániti se -im se nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo preživljati se iz/brez česa / s čim
Rastlina se hrani iz zemlje.
hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).
hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
hrepenéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo za kom/čim
Ljudje hrepenijo za boljšim življenjem.
hreščáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.
hromíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.
hrôpsti hrôpem nedovršni glagol, tvorni (procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
hvalíti in hváliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj pozitivno presojati koga/kaj
/Trezno/ hvali, kar so naredili.
2.
iz religije kdo/kaj slaviti, poveličevati koga/kaj
Hvalijo boga.
hvalíti se in hváliti se -im se nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj izražati se, poudarjati se
/Z zadovoljstvom/zadovoljno/ se hvali (, da ima vsega dovolj).
identificírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
/Po stari navadi/ so identificirali družbene in privatne koristi.
2.
iz prava kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
Sorodnika so pripeljali, da bi identificiral truplo.
identificírati se z/s -am se z/s nedovršni in dovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj primerjati se s kom/čim glede na visoko stopnjo istovetnosti, enakosti
/Zaradi staršev in prestiža/ se je /neupravičeno/ identificiral le z najboljšimi.
ignorírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2540 zadetkov.