Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Šem.. prvi del imenskega sklopa |sveti| Šempéter, Šempàs
Šempàs -ása m, zem. i. (ȁ á) v ~u
šempáški -a -o (ȃ)
Šempásec -sca m s -em preb. i. (ȃ)
Šempáska -e ž, preb. i. (ȃ)
Šempáščev -a -o (ȃ)

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dehtur
lestenec
trolj

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.).
kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.-C.; prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).
légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.).
ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.-Cig., Jan., C., DZ., Ip.-Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas-Erj. (Torb.).
ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas-Erj. (Torb.).
pískrca, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), (gotovo nam. piskarica ali piskalica), Šempas-Erj. (Torb.).
plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas-Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas-Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.-Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
úhovnik, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Šempas-Erj. (Torb.).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Pridevnik na -ski iz imena Šempas

Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.

Število zadetkov: 15