eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
šitáka šitáke samostalnik ženskega spola [šitáka] 1. užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes; SINONIMI: iz biologije užitni nazobčanec 1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. shiitake iz jap. shiitake iz shii ‛vrsta drevesa iz rodu kostanjevcev’ + take ‛goba’
Število zadetkov: 1