admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).
ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.
ànọ 2., conj. 1) = in, Goriš., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.
bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.
bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
bȃjtarstvọ, n. der Keuschlerstand, Cig.
bakalȃrstvọ, n. das Baccalaureat, Cig.
bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.
bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).
balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Let.
bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.
bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.
barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.
barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.
barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.
bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.
barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
basȋvọ, n. = basilo, Jan.
basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.
bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.
bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.
beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče-Levst. (Rok.).
bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.
bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.
bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.
beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, (zaničlj.), C.
berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.
besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).
bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
bílọ 2., n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.-Let.
birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.
bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.
bȋtstvọ, n., pogl. bistvo.
bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
blagọrovȃvəc, -vca, m. der Seligpreiser, Mur.
blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.
blátọ (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: blata, Sumpfwiesen, KrGora.
blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).
bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).
blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.
blebetálọ, n. das Plappermaul.
blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
bliščílọ, n. der Glanz, C.
blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.
blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
bobnílọ, n., Cig., Jan., pogl. bobnič.
bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.
bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
bogomȋlstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.
bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.
bǫ̑gstvọ (dodatek k slovarju) (nam. bȏgstvọ).
boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).
bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).
borȋvstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.
bȏrstvọ, n. die Fechtkunst, Jan.
bǫ̑štvọ 1., n. die Gottheit, Jan.
bǫ̑štvọ 2., n., Trub., Boh.-Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
botrȋnstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.
bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
brámbovstvọ, n. die Landwehr, die Landwehrschaft, Mur., Levst. (Nauk).
branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
branȋteljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
branȋtvọ, n. = branitev, Habd.-Mik.
branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
bratȋnstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.
brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.
brȃtstvọ, n. = bratovstvo, Cig.
brazdálọ, n. = brazdač, M.
brbálọ, n. der Herumstöbernde, M.
brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.
brbrálọ, n. das Plappermaul.
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
bremę̑nstvọ,* n. der Lastenstand: staro b., DZ.
brenčálọ, n. der Kreisel, Cig.
brenkálọ, n. das Klimperwerk, Cig.
bréšnọ, n. = brašno, Cig., Jan., Npes.-K.
brezbǫ̑štvọ, n. der Atheismus, Cig., Jan., nk.
brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; (nav. brezno).
brezimę̑nstvọ, n. die Anonymität, Cig. (T.).
brezmǫ̑štvọ, n. der Jungfrauen- o. Witwenstand, Cig., C.
brezvę̑rstvọ, n. die Glaubenslosigkeit, nk.
brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.
brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
brezžę̑nstvọ, n. der Cölibat, Cig., Jan.
brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.
brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
brȋtvọ, n., Danj.-Mik.; pogl. britva 1).
brȋvstvọ, n. die Barbierkunst, Cig.
bŕndalọ, n. der Kreisel, C.
bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.
brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.
brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
bukvȃrstvọ, n. = knjigarstvo, Cig.
bukvovę̑štvọ, n. = knjigoveštvo, Cig., Jan.
bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
carȋnstvọ, f. das Zollwesen, das Zollsystem, Cig. (T.).
cȃrstvọ, n. das Zarenthum; das Kaiserthum, nk.
cẹdílọ, n. der Seiher, das Seihgefäß; — pustiti koga na cedilu, jemanden in der Patsche, in einer Verlegenheit lassen; ostati na cedilu; — der Filtrierapparat, Jan., Cig. (T.).
cę́hovstvọ, n. das Zunftwesen, Cig., Jan.
cẹlílọ, n. das Heilmittel für Wunden, die Wundarznei, Cig., Jan.
cẹnílọ, n. der Schätzungspreis, Cig., Jan., C.; pristojbinsko c., der Gebürentarif, Levst. (Pril.); — die Schätzung, der Census, Cig.
cepətálọ, n. der Trampler, der Zappler, Cig., M.
cẹpílọ, n. 1) das Pfropfwerkzeug, Cig., Jan.; — 2) das Pfropfen.
cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.
cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).
cerkvę̑nstvọ, n. das Kirchenwesen, Cig., Jan., C.
cesȃrstvọ, n. 1) das Kaiserthum, das Kaiserreich; — 2) die Kaiserwürde, Cig.
cẹstodẹ̑łstvọ, n. der Straßenbau, Jan., DZ.
cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
cmę́rdalọ, n. der Raunzer, der Winseler, Cig., BlKr.
cǫ̑lstvọ, n. das Zollwesen, Cig., Jan.
cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
copotálọ, n. der Stampfer, M., Z.
cucálọ, n. der Zulp, das Saughorn, C.; — prim. 1. cucati.
cukrȃrstvọ, n. die Zuckerfabrication, Cig. (T.).
cúlọ (dodatek k slovarju), n. = cula, Dalm., Dol.
cuzálọ 1., n. die Kinderdutte, Cig.
cúzalọ 2., n. langsamer Arbeiter, Lašče-Levst. (Rok.).
cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.
cvətlȋčarstvọ, n. die Blumengärtnerei, der Blumenbau, Cig.
cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).
cvŕkalọ, n. die Knarre, Jan.
čalȃrstvọ, n. = čalarnost, ogr.-M.
čarodẹ̑jstvọ, n. die Zauberei, Cig., Jan., C.; — stsl.
čarodẹ̑łstvọ, n. das Zauberwerk, Cig., Jan.
čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
častílọ, n. die Auszeichnung, C.
čəbelȃrstvọ, n. die Bienenzucht.
čebȗlarstvọ, n. der Zwiebelbau; der Zwiebelhandel.
čəčkálọ, n. = čečkač, Cig.
čedílọ, n. die Fege, Cig.; — der Striegel, C.
čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
čéslọ 1., n. der Kamm, BlKr.-Mik.
čẹ́slọ 2., n., pogl. čreslo.
čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.-M., nk.
četȋrstvọ, n. die Vierzahl, C.
četverílọ, n. die Vorspannstange, Gor.
četvę̑rstvọ, n. die Tetradik (math.), Cig. (T.).
číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.-C.; — prim. čiheren.
činǫ́vništvọ, n. = uradništvo, nk.
čȋpkarstvọ, n. die Spitzenklöppelei, Cig., nk.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče-Levst. (Rok.), Rib.-DSv.
človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad), nk.
človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
čohálọ, n. der Striegel, Jan.
črẹdȋnstvọ, n. die Koppelwirtschaft, Cig.
črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica-Erj. (Torb.).
črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.
črnovȋdstvọ, n. die Schwarzseherei, Cig. (T.).
črpálọ, n. das Schöpfzeug, die Schöpfmaschine, Cig. (T.).
čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.
čŕtarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig. (T.).
čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
čȗstvọ, n., pogl. čuvstvo.
čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
čvrstílọ, n. die Erfrischung, Šol.
darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
dávkarstvọ, n. die Steuereinhebung, das Steuersystem, Cig., Jan.
dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
dečȃrstvọ, n. die Knabenschaft, Cig.
dẹ́čəłstvọ, n. die Mädchenschaft, der Jungfernstand, Trub., Dalm., Schönl.
dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
dẹ́dinstvọ, n. = dediščina, die Erbschaft, M., Z., Zora.
dẹjȃnstvọ, n. 1) die Praxis, Jan.; — 2) das Factum, die Thatsache, Cig. (T.), Žnid.
dẹ̑jstvọ, n. die Wirkung, Cig. (T.); = dejanje, Jurč. (Tug.); — stsl., rus.
dekȃnstvọ, n. die Decanswürde; — die Dechantswürde.
dẹ́kəłstvọ, n. 1) = devištvo, Krelj; — 2) der Magddienst, Cig.
dẹklȋnstvọ, n. das Mädchenalter, Mur., Cig., Jan.; der Mädchenstand, die Jungferschaft, Mur., ogr.-C.
deklȋštvọ, n. das Mädchenalter, der Mädchenstand, die Jungferschaft, Cig., Jan.
dẹ̑leštvọ, n. die Theilgenossenschaft, Mur., Cig.
dẹlílọ, n. 1) die Theilmaschine, Cig. (T.); — 2) das Theilungszeichen, Cig., Jan.; — 3) der Eintheilungsgrund, Cig. (T.); — 4) die Dividende, Cig., DZ.; der Antheil, C.
dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
denárništvọ, n. das Cassawesen, Cig., Jan.
denȃrstvọ, n. 1) das Münzwesen, Cig., Jan.; — 2) die Finanzen, Cig., Jan.
dę̑plọ, n. = depla, Mik.
desetȋnstvọ, n. das Zehentwesen, Z.
dẹtę̑štvọ, n. die Kindheit, Dict., Jan.; od deteštva ("ditečtva"), Trub.
dẹtȋnstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad), nk.
dẹtokrȃdstvọ, n. der Kinderraub, DZ.
dẹtomǫ̑rstvọ, n. der Kindesmord, Cig., Jan., nk.
devetkálọ, n. = devetkač, Lašče-Levst. (M.).
devę̑tstọ, num. neunhundert; — prim. sto in nasl.
dẹvȋnstvọ, n. = devíštvo, ogr.-C.
dẹvȋštvọ, n. die Jungfrauschaft, der Jungfernstand; v devištvu umreti, als Jungfrau sterben, Cig.
dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.-Valj. (Rad).
dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
deželoznȃnstvọ, n. die Länderkunde, Cig., Jan.
dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.-Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
dijákonstvọ, n. das Diakonat, Cig., Jan.
dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
diktātorstvọ, n. die Dictatur, Cig.
dȋmničarstvọ, n. = dimnikarstvo, Levst. (Nauk).
dȋmnikarstvọ, n. das Kaminfegergewerbe.
divjálọ, n. furiöser Mensch, Cig.
divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
dlẹtílọ, n. die Stemmaschine, Cig. (T.).
dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
dlẹ́tvọ, n. = dleto, Mur., Mik., Zora, Št.
dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).
dobročȋnstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.-Valj. (Rad).
dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).
doglašálọ, n. das Sprachrohr, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
dohodȃrstvọ, n. das Rentamt, Cig.; — das Gefällswesen, Cig. (T.).
dojílọ, n. 1) das Säugen, Cig.; — 2) das Milchen: krava ima slabo dojilo, die Kuh gibt wenig Milch, jvzhŠt.; — 3) das Melken, Št.
dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.
dojnȋštvọ, n. die Ammenschaft, das Ammenwesen, Cig.
dokazálọ, n. = dokazilo, Cig., Jan., C.
dokazílọ, n. das Beweismittel, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., nk.; — der Beweisgrund, Jan.
dokazoválọ, n. = dokazilo: Cig., Jan.; zapisnik ter vse njegove priloge in drugačna dokazovala, das Protokoll mit den sämmtlichen Beilagen und sonstigen Behelfen, Levst. (Cest.).
dōktorstvọ, n. die Doctorswürde, das Doctorat.
dokupílọ, n. der Zukauf, DZ.
dołbílọ, n. der Hohlmeißel: z dolbilom dolbsti, C.
določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
dołžílọ, n. die Beschuldigung, SlN.-C.
domačȋnstvọ, n. 1) die Hausgenossenschaft, Jan.; — 2) die Oekonomie, C.
domobrȃnstvọ, n. die Landesvertheidigung, SlN.; — die Landwehr, Cig. (T.), DZ., nk.
domorǫ̑dstvọ, n. = domorodnost 2), Cig., Jan.
domovȋnstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
domovǫ̑dstvọ, n. die Oekonomie, der Wirtschaftsbetrieb, Levst. (Pril.); — rus.
domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
doplačílọ, n. die Nachzahlung, die Zubuße, Cig., Jan.
dopołnílọ, n. die Ergänzung, das Complement, Cig. (T.).
dopustílọ, n. die Zulassung: po božjem dopustilu, Levst. (Zb. sp.); — die Concession, DZ.
dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.
dovolílọ, n. die Erlaubnis, Let.
dovprašílọ, n. die Vernehmung: poiskati dovprašil, Vernehmungen pflegen, DZ.
dragotȋnarstvọ, n. der Geschmeidehandel, der Schmuckhandel, Cig.
dramílọ, n. das Weckmittel, der Weckruf, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
dražílọ, n. das Reizmittel, Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
drdrálọ, n. 1) die Ratsche, die Schnarre, die Knarre, Cig., Jan.; — 2) das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.
drẹmálọ, n. der Schlafhans, Cig., Valj. (Rad).
drežnjálọ, n. = siten človek, Lašče-Erj. (Torb.).
drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
drgetálọ, n. der Zitterling, Cig.
dristílọ, n. das Abführmittel, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
drobílọ, n. = drobiž, Kleingeld, Tolm.-Štrek. (Let.).
drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
drsálọ, n. der Schlittschuh, C.
drstílọ, n. = drstitev, Jan.
drugákọ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Krelj, Nov.
drugovę̑rstvọ, n. die Heterodoxie, Cig.
drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
družȋnstvọ, n. das Gesindewesen, C.
drvȃrstvọ, n. die Holzerei.
dŕvọ, n. das Holzscheit, der Prügel, vzhŠt.-C.; nav. pl. dŕva, das Brennholz; drva sekati, Holz hacken; v drva iti, um Holz in den Wald gehen, Vrt.; tudi: drvȃ, Gor.-Valj. (Rad); — (drvọ̑ nam. drẹvọ̑, Kras i. dr.).
drvoplȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.
drvovȃrstvọ, n. die Holzsparkunst, V.-Cig.
drzálọ, n. = drzalica, Cig., Jan.
držálọ, n. 1) die Handhabe, der Griff; — 2) der Anhalter (woran man sich anhält), Cig.; — 3) der Halter, der Haltapparat, Cig.
državljȃnstvọ, n. die Staatsangehörigkeit, die Staatsbürgerschaft, das Staatsbürgerrecht, Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.
držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
dúdalọ, n. ein langsamer Patron, Ip.-Erj. (Torb.).
duhálọ, n. das Geruchsorgan, Jan.
duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
duhovȋdstvọ, n. die Geisterseherei, Cig.
duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
dúlọ, n. der Hutkopf (= štula), Cig., Dol., BlKr.; daj mi črešenj v dulo, Z.
dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.
dušegȗbstvọ, n. der Seelenmord, Cig.
dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
dvẹ̑stọ, num. zweihundert (nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
dvigálọ, n. das Hebezeug, Cig.
dvobǫ̑jstvọ, n. = dvoboj, M.
dvodǫ̑mstvọ, n. die Zweihäusigkeit (bot.), Cig. (T.).
dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
dvomǫ̑štvọ, n. die Zweimännerei, Cig.
dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
dvǫ̑rništvọ, n. der Hofstaat, SlN.
dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
dvostrȃnstvọ, n. = dvostranost, Cig.
dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
edȋnstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular (gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
éklọ, n., Dalm. (Predg.), pogl. jeklo.
enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator (mech.), h. t.-Cig. (T.).
enobǫ̑štvọ, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
enostrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, C., nk.
enovę̑rstvọ, n. die Glaubensgemeinschaft, Cig. (T.).
enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
fābrištvọ, n. das Fabrikswesen, Cig., Jan.
fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
fēvdstvọ, n. das Lehenwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
gabálọ, n. der Hungerleider, Cig.
gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
gasȋteljstvọ, n. die Feuerwehr, Levst. (Nauk).
gáslọ, n. der Wahlspruch, die Parole, nk.; — rus.
gatílọ, n. das Stopfwerk, Cig.
generālstvọ, n. 1) die Generalswürde, Cig., Jan.; — 2) die Generale, die Generalität, Cig.
géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).
gizdȃvstvọ, n. = gizdavost, C.
gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.
glasbílọ, n. das Tonwerkzeug, nk.
glasílọ, n. 1) das Stimmorgan, Cig. (T.); — 2) das Organ (o časopisu), Cig. (T.), nk.; g. konservativne, liberalne stranke, nk.
glȃsništvọ, n. = glasoslovje, Jan. (H.).
glavȃrstvọ, n. die Vorsteherschaft: okrajno, deželno g., die Bezirks-, Landeshauptmannschaft; okrožno g., die Kreishauptmannschaft, DZ.; pristransko g., das Hafencapitanat, DZ.
glavničȃrstvọ, n. das Kammacherhandwerk, Cig., Jan.
gledalȋštvọ, n. das Theaterwesen, Cig., Jan.
gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.-C.
glę̑štvọ, n. = glešt, Danj.-Mik.
glẹ́tvọ, n., vzhŠt., pogl. dletvo.
glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
glumȃštvọ, n. das Gauklerwesen: odpovedati se vražam in drugemu glumaštvu, Cv.
gnádọ, n. = nado, jeklo, Št.-C.
gnẹ́talọ, n. das Knetscheit, Cig., Jan., C.
gnetílọ, n. 1) = gnetalo, Jan.; — 2) die Presse, C.
gnẹ́zdọ, n. 1) das Nest; ptičje g., g. znašati, delati, skladati, das Nest bauen, Cig.; das Geheck, Cig., Jan.; g. piščet, eine Zucht junger Hühner, Cig.; g. psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig.; — tatinsko g., das Diebsnest, Cig.; — 2) gnezdu podobne stvari: das Kerngehäuse der Aepfel und Birnen, Cig.; — in einander geschlungenes Gewebe von Wolle oder Haaren, der Filz, V.-Cig.; — die Essigmutter, Mur., vzhŠt.-C.; — der Winkel am Pflughaupte, das Pfluggefüge, C.; "zadnji del pluga", Krn-Erj. (Torb.); — der mittlere Theil des Hintergestells eines Wagens, C.; — 3) sračje g., das Sichelkraut (falcaria Rivini), Cig.
gnję́calọ, n. ein langsamer Mensch, Lašče-Levst. (M.).
gnǫ́calọ, n. ein saumseliger Mensch, Levst. (Rok.).
gnojílọ, n. 1) das Düngungsmittel, der Düngungsstoff, Cig., Jan., C.; plevelno gnojilo, Vrt.; — 2) das Düngen, Jan. (Slovn.); — 3) das Eiterungsmittel, Cig., Jan.
gnojȋvọ, n. der Düngungsstoff, der Dünger, Jan., DZ.
gobezdálọ, n. das Plappermaul, C.
godálọ, n. das Musikinstrument, pos. das Streichinstrument, nk.; kdor resnico gode, njega z godalom tepo, Z.
godrnjálọ, n. der Murrkopf.
gojȋteljstvọ, n. das Erziehungsfach, C.
golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
goljȗfstvọ, n. die Betrügerei, C.
golobȃrstvọ, n. die Taubenzucht, Cig., Jan.
gołtálọ, n. der Schlund: pekel svoje goltalo odpre, Krelj.
gọmba 2., f. = gumpa, C.
gọmbati, -am, vb. impf. = gumpati, mit der Faust schlagen, C.
gomílọ, n. = gomila, der Misthaufen, Petovlje ob Soči-Erj. (Torb.).
gondrálọ, n. der Brummbär (o človeku), Jan.
gonílọ, n. das Triebwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.-C.; g. mehov, LjZv.
gorȋvọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
gǫ̑rnọ, n. = gornica, gornina, das Bergrecht, C., Mik.
gȏrstvọ, n. das Gebirgssystem, Jan., Cig. (T.), C., Jes.
gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
gospodȋnjstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
gospǫ́dstvọ, n., pogl. gospostvo.
gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam (nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
gostȃštvọ, n. die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, Cig.
gostȋłničarstvọ, n. die Gastwirtschaft, Jan.
gostílọ 1., n. = gosti, Cig., Jan., Slom.-C.
gostílọ 2., n. der Condensationsapparat, Cig. (T.).
gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
gotovílọ, n. = gotovina, C.
govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
gǫ́vnọ 1., n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.-Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
gǫ́vnọ 2., n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — nam. gumno.
góvọ, n., nam. govedo, Kras.
govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
govǫ́rništvọ, n. die Redekunst, die Rhetorik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; tudi: govornȋštvọ.
gọ̑vorstvọ, n. die Redekunst, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
govorȗnstvọ, n. die Großsprecherei, Cig.
gozdȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig. (T.).
gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
gozdǫ̑vstvọ, n. das Forstwesen, DZ.
gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
grȃbeštvọ, n. der Raub, ZgD.
gradȋteljstvọ, n. die Architectur, Nov.-C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
gradȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.-DSv.
grboznȃnstvọ, n. die Wappenkunde, Cig., Jan., Cig. (T.).
grdobȋnstvọ, n. die Greuelthat, Jan.
grebálọ, n. der Kohlhaken (der Schmiede), Cig.
grebenálọ, n. die Kammaschine, h. t.-Cig. (T.).
greblọ, n. 1) = greblja, grebljica 1), vzhŠt., ogr.-C., Rez.-C.; — 2) der Rechen, ogr.-C.; — 3) die Riffel, Jan. (H.); — 4) das Skelet, C., Z.
gredȃrstvọ, n. die Gärtnerei, ogr.-C.
grẹjílọ, n. das Bähesäckchen, Cig.
grẹ́lọ, n. = ogrevalo, der Wärmer, Cig.
grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.-C.
gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
grofǫ̑vstvọ, n. der Grafenstand, Cig., Jan., nk.; grofovstvọ̀, kajk.-Valj. (Rad).
grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.-C.
grozodẹ̑jstvọ, n. die Schreckensthat, Cig. (T.).
grozovȋnstvọ, n. der Greuel, die Greuelthat, Cig., Jan.
gúbnọ, n., Dict., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt., pogl. gumno.
gúgalọ, n. 1) = gugalnica, Gor.-M.; — 2) = nihalo, Nov.-C.
gumbȃrstvọ, n. das Knopfmacherhandwerk, Cig.
gúmlọ, n., Danj. (Posv. p.), pogl. gumno.
gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik.; gumnò, Ravn., ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.-M., C.
gúnọ,* n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
gúnọ (dodatek k slovarju), Kras, (nam. Kras.,).
gusȃrstvọ, n. die Seeräuberei, das Piratenthum, Cig., Jan.
gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
hahljálọ, n. der Lachhans, Jan.
hānstvọ, n. das Chanat, Nov.
hȃsnọ, n. = hasen, Rib.-Mik.
hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
həbálọ, n. der gerne stößt, M.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2949 zadetkov.