.ba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR: [píka bə̀á] in [píka béá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

BiH
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 BiH-a tudi BiH samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR: [bíh], rodilnik [bíha] tudi [bíh]
BESEDOTVORJE: BiH-ov
PRIMERJAJ: Bosna in Hercegovina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

BiH
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 BiH samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Bosna in Hercegovina
IZGOVOR: [bíh], rodilnik [bíh]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

BíH BíH-a tudi BíH -- m (ȋ; ȋ) Bosna in Hercegovina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bogomil
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bogomila samostalnik moškega spola
pripadnik bogomilstva
IZGOVOR: [bogomíl], rodilnik [bogomíla]
BESEDOTVORJE: bogomilov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bosanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosanca tudi Bosenc Bosenca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bosánəc], rodilnik [bosánca] tudi [bósenc], rodilnik [bósenca]
BESEDOTVORJE: Bosančev tudi Bosenčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bosanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosanke tudi Bosenka Bosenke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bosánka], rodilnik [bosánke] tudi [bósenka], rodilnik [bósenke]
BESEDOTVORJE: Bosankin tudi Bosenkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bosanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bosanska bosansko tudi bosenski bosenska bosensko pridevnik
IZGOVOR: [bosánski] tudi [bósənski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bosansko-hercegovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bosansko-hercegovska bosansko-hercegovsko tudi bosensko-hercegovski bosensko-hercegovska bosensko-hercegovsko pridevnik
bosanski in hercegovski
IZGOVOR: [bosánsko-hercegôu̯ski] tudi [bósensko-hercegôu̯ski]
PRIMERJAJ: bosanski, hercegovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna -e ž (ọ̑)
pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bosna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR: [bósna], rodilnik [bósne]
BESEDOTVORJE: Bosanec tudi Bosenc, Bosanka tudi Bosenka, Bosančev tudi Bosenčev, Bosankin tudi Bosenkin, bosanski tudi bosenski
ZVEZE: in mirna Bosna
PRIMERJAJ: Bosna in Hercegovina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~i
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna, [pa] mírna Bósna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bosna in Hercegovina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosne in Hercegovine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Bosna in Hercegovina
država v Evropi
IZGOVOR: [bósna in hercegovína], rodilnik [bósne in hercegovíne]
BESEDOTVORJE: bosansko-hercegovski tudi bosensko-hercegovski
PRIMERJAJ: Bosna, Hercegovina, BiH

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~i
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bòsnia -e ž Bosna: Boznio KŠ 1771, A5b; Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; Z-Bosnie Na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; V-Bosnii lidjé AI 1875, kaz. br. 3; zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bošnjaško-hrvaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bošnjaško-hrvaška bošnjaško-hrvaško pridevnik
bošnjaški in hrvaški
IZGOVOR: [bošnjáško-hərváški]
PRIMERJAJ: bošnjaški, hrvaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Hercegovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hercegovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [hercegôvəc], rodilnik [hercegôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Hercegovčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Hercegovina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hercegovine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR: [hercegovína], rodilnik [hercegovíne]
BESEDOTVORJE: Hercegovec, Hercegovka, Hercegovčev, Hercegovkin, hercegovski
PRIMERJAJ: Bosna in Hercegovina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Hercegovka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hercegovke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [hercegôu̯ka], rodilnik [hercegôu̯ke]
BESEDOTVORJE: Hercegovkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

hrvaško-bošnjaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hrvaško-bošnjaška hrvaško-bošnjaško pridevnik
hrvaški in bošnjaški
IZGOVOR: [hərváško-bošnjáški]
PRIMERJAJ: bošnjaški, hrvaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

míren -rna -o prid., mírnejši (í ī)
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● 
pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ 
pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

míren Frazemi s sestavino míren:
[in] mírna Bósna, míren kot ólje, mírna krí, mírne dúše, mírno krí, ne iméti mírnega trenútka, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, ohraníti mírno krí, [pa] mírna Bósna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Mláda Bósna -e -e ž, stvar. i. (á ọ̑) zgod. |politično gibanje pred prvo svetovno vojno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Pomen pridevnika »postjugoslovanski«

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Pregibanje kratic in zapisovanje sklonil

Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pŕha Frazemi s sestavino pŕha:
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Sarajevčan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sarajevčana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sárajẹu̯čan], rodilnik [sárajẹu̯čana]
BESEDOTVORJE: Sarajevčanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ...

Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ... (2)

Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)

Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru? 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Število zadetkov: 31