a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
àmúzičen -čna -o (ȁú) |brez čuta, smisla za umetnost|: ~o občinstvo
àmúzičnost -i ž, pojm. (ȁú)
an..1 [poudarjeno án] varianta predp. a..1 pred samoglasniki in včasih pred h |ne.., brez..| anarhíst, analfabét, anonímen, anemíja, anión; anhidríd
anonímno nač. prisl. (ȋ) ~ objaviti članek |brez navedbe avtorja|
a príma vísta prisl. zv. (ȋ ȋ)
1. nač., glasb. ‹brez priprave›
2. čas., fin. plačati ~ ~ ~ takoj, ob predložitvi
aprióren -rna -o [ijo] (ọ̑) Njegova trditev je ~a |brez utemeljitve, preverjanja|
apriórnost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑)
a prióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) lat. cit. ~ ~ zavračati vnaprej, brez utemeljitve
apriorístično [ijo] nač. prisl. (í) soditi ~ |brez utemeljevanja, preverjanja|
avtomát -a m (ȃ) polniti steklenice z ~om; streljati z ~om z brzostrelko; slabš. narediti iz ljudi ~e |ljudi brez volje, zavesti|
ažúren1 -rna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) urad.: ~o knjigovodstvo |brez zaostanka, na tekočem|; ~o knjiženje pravočasno, sprotno
ažúrnost -i ž, pojm. (ȗ) urad.
balkánski -a -o (ȃ) ~a država; slabš. ~e razmere |brez pravnega reda|; zgod. ~e vojne
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
biánko [bja] nač. prisl. (ȃ) |brez besedila|: podpisati ~
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
b. l. okrajš. brez letnice
blodník -a m, člov. (í) |kdor blodi|: ~ brez doma; neobč. razuzdan, razvraten človek
blodníca -e ž, člov. (í) neobč. vlačuga, prostitutka
blodníčin -a -o (ȋ) neobč.
bojázen -zni ž (ȃ) čutiti ~; vstopiti brez ~i; ~ pred prihodnostjo
bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali
bòt in bót povdk. (ȍ; ọ̑) neknj. pog. biti (si) ~ |brez dolga, obveznosti|
b. p. okrajš. brez posebnosti
brèz povdk. (ȅ) ostati ~ ne dobiti, ne imeti
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brez.. [poudarjeno brèz-] izpodstavna predp. brezvérec, brezalkohólen, brezatómski, brezsŕčen
brezčásten -tna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč.: ~ človek nepošten, brez časti; ~a zadeva sramotna, nečastna
brezčástnost -i ž, pojm. (á) neobč.
Bréze Bréz ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ah
brézovski -a -o (ẹ́)
Brézovčan -a m, preb. i. (ẹ́)
Brézovčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
brezsèn -snà m, pojm. (ə̏ ȁ) neobč. preždeti noč v ~u brez spanja
brezsrámno nač. prisl. (á) neobč. ~ se razgaliti brez sramu
brezvézen2 -zna -o (ẹ̑)
brezvézni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ stavek |brez vezi|
brezvéznost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
brezzemlják -a m, člov. (á) publ. |kmetijski delavec brez zemlje|
brezzemljáš -a m z -em člov. (á) publ. |kmetijski delavec brez zemlje|
brezzemljášev -a -o (á) publ.
brezzlôben -bna -o (ó; ó ȏ ó) neobč. ~ človek |ki je brez zlobe|
brezzlôbnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
bŕk -a m (ȓ) briti ~e; poud. v ~ povedati |brez obzirov|; vrtn. mačkov ~ vrtna črnika
brúto nač. prisl. (ȗ) (brez odbitkov, v celoti): ~ izračunani dohodki
brúto..2 tudi brúto prvi del podr. zlož. (ȗ) |brez odbitkov, v celoti| brútocéna, brútotéža tudi brúto céna, brúto téža
bŕzda -e ž (ŕ) potisniti konju ~o v gobec; držati konja za ~o za uzdo; poud. biti brez vsake ~e |sploh se ne obvladovati, zadrževati|
cedílo -a s (í) ~ za čaj; poud. pustiti koga na ~u |brez pomoči, podpore|
céna -e ž (ẹ́) ~e se dvigajo; ~ blaga; ekonomska ~; tovarniške ~e; prodajati po znižanih ~ah; prodati pod ~o; poud.: za vsako ~o se hoče osamosvojiti |z vsemi sredstvi|; pesmi brez ~e |brez vrednosti|
ceremónija -e ž (ọ̑) slavnost; obred; poud. predstaviti se brez ceremonij |brez pretirane vljudnosti|
cvènk1 cvénka in cvènk cvênka m, pojm. (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ zlatnikov; snov., poud. imeti nekaj ~a, biti brez ~a |brez denarja|
čísto1 mer. prisl. (ȋ) ~ prazen prostor; ostati ~ brez pomoči; izgubiti ~ vse; namestiti se ~ zgoraj; ~ je nehal piti popolnoma; ~ majhen; ~ malo; Hiša je ~ ob morju tik
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
čŕta -e ž (ŕ) potegniti ~o; ravna ~ hiš vrsta; odbijajoče ~e njegovega značaja |poteze|; opombe pod ~o; knj. pog. nogavice brez ~e brez šiva, roba; publ.: razvojna ~ našega gospodarstva načelo, usmeritev; propasti na celi ~i |popolnoma, v celoti|
čústven -a -o; bolj ~ (ȗ) biti preveč ~
čústveni -a -o (ȗ) ~e motnje pri otroku
čústvenost -i ž, pojm. (ȗ) govoriti brez ~i; ~ sodobnega človeka čustvovanje
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
deízem -zma m, pojm. (í) filoz. |vera v obstoj boga brez razodetja|
dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~
deklaratíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) ~e pesmi; poud. zgolj ~ ukrep |brez učinka|
deklaratívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek pripovedni stavek; pravn. ~a odločba
deklaratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
dezinteresíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. |brez zanimanja za kaj, ravnodušen|
dezinteresíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč.
diréktno nač. prisl. (ẹ̑) ~ izraziti svoje mnenje naravnost, brez ovinkov
diskreditíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ politik |brez ugleda, veljave|
diskreditíranost -i ž, pojm. (ȋ)
dogmátično nač. prisl. (á) slabš. ~ trditi |brez ugovorov, dokazovanja|
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
donkihót -a m, člov. (ọ̑) poud. |kdor si prizadeva za kaj velikega, plemenitega, navadno brez uspeha|
dovoljênje -a s, pojm. (é) dati, dobiti ~ za kaj; brez ~a, z ~em storiti kaj; števn. podpisati ~; ~ poteče
dúdlar -ja m z -em člov. (ȗ) šol. žarg. |učenec, ki se mehanično, brez razumevanja uči|
dúdlarjev -a -o (ȗ) šol. žarg.
dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
dúdlež -a m z -em člov. (ȗ) šol. žarg. |učenec, ki se mehanično, brez razumevanja uči|
dúdležev -a -o (ȗ) šol. žarg.
dúh2 -a in dúh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȗ; ȗ ȃ) ~ svežega sena; ~ po dimu; poud. izginiti brez ~a in sluha |neznano kam, brez sledu|
dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|
efékt -a m (ẹ̑) prizadevanje brez ~a brez učinka, uspeha; končni ~ dogovora učinek; dosegati barvne ~e vtise, učinke
ekstemporírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ekstemporíranje (ȋ) neobč. |govoriti, igrati brez priprave, improvizirati|: kaj znati ~ tudi resno glasbo
enójec -jca m z -em (ọ̑) ~ brez krmarja |čoln|
ex abrúpto [eks] nač. prisl. (ȗ) lat. cit. brez priprave: Njegov nastop je bil v redu, čeprav je govoril ~ ~
ex cáthedra [eks katedra] nač. prisl. (ȃ) lat. cit. govoriti ~ ~ |avtoritativno, brez možnosti ugovora|
fecljáti -ám [fə tudi fe] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; fecljánje (-àt) (á ȃ) poud. |delati, počenjati (brez učinka)|: kaj Ves dan nekaj ~a
fecljáti se -ám se (á ȃ) poud. |zapletati se, zatikati se|: Nit se ~a; Jezik se mu ~a
fícek -cka m (ȋ) |novec majhne vrednosti|; poud. biti brez ~a |brez denarja|
francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|
frankatúra -e ž (ȗ) ptt odposlati pismo brez ~e |brez znamk|; pojm. ~ pisem frankiranje
generál -a m, člov. (ȃ) napredovati v ~a; slabš. ~ brez armade |voditelj, politik brez privržencev|
generálica -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena
generálka -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena
generáličin -a -o (ȃ) star.
gládko tudi gladkó nač. prisl. -ej(š)e tudi gláj(š)e (á; ọ̑; ȃ; ȃ) ~ brati; ~ obrit; poud.: ~ si izmisliti kaj |popolnoma, v celoti|; ~ odkloniti pomoč |odločno, brez premišljanja|
gníti gníjem nedov., 3. os. mn., neobč. gnijó, gníj -te, -óč; gníl -a; gnítje; (-ìt/-ít) (í; í ȋ) Krompir ~e; slabš. ~ doma brez dela |biti nedejaven|
golenína -e ž, snov. (í) |žito brez plev|
gólje -a s, skup. (ọ́) |veje brez listja|
golomráz -a -o in golomràz -áza -o (ȃ; ȁ á á) star. ~a zima |mrzla, brez snega|
golomrázica -e ž, pojm. (ȃ) star. |mraz brez snega|
golomráziti -i nedov. golomrázenje (á ȃ) star. |biti mrzlo brez snega|
golorít -a -o (ȋ í ȋ; ȋ) poud. ~ otrok |brez oblačila|
golorítec -tca m z -em člov. (ȋ) poud. |človek brez oblačila|
golorítka -e ž, člov. (ȋ) poud.
golorítčev -a -o (ȋ) poud.
golorítiti -im nedov. golorítenje (í ȋ) poud. Po sobi ~ijo otroci |hodijo brez oblačila|
govoríčiti -im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ brez konca in kraja; govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
gredóč prisl. (ọ́/ọ̑)
1. čas. na poti domov se ~ ustaviti še pri stricu; pokr. leči in ~ zaspati v trenutku, takoj
2. nač., pokr.: Ne bojim se ga, ~ ga premagam z lahkoto, brez težav; samo ~ ošiniti koga s pogledom na hitro, bežno
gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko
harlekín -a m, člov. (ȋ) |šaljiva gledališka oseba|; slabš. |človek brez dostojanstva|
harlekínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
harlekínski -a -o (ȋ) ~a obleka; slabš. ~ značaj |brez dostojanstva|
harlekínstvo -a s, pojm. (ȋ) slabš. |vedenje brez dostojanstva|
hinávščina -e ž, pojm. (ȃ) storiti kaj brez ~e
hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|
hólding -a m (ọ̑) |gospodarska družba brez lastne proizvodnje|
hrúp -a m, pojm. (ȗ) povzročati ~; oglušujoč~; poud. peklenski ~ |zelo močen|; ~ motorjev; poud. urediti kaj brez ~a |neopazno|
incidènt -ênta m (ȅ é) Sestanek je minil brez ~ov; omilj. imeti mučen ~ s profesorjem |prepir, spor|
inkógnito1 -a m, pojm. (ọ̑) |nastopanje brez prepoznavnosti|: ministrov ~
inserírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inseríranje (ȋ) neobč. |objaviti oglas|: večkrat ~ brez uspeha
instánt.. tudi instánt prvi del podr. zlož. (ȃ) |brez (dolgega) kuhanja| instántkáva, instántpolénta tudi instánt káva, instánt polénta
intervencionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zunanji, državni ~ poseganje, posredovanje; državljanska vojna brez ~a brez vmešavanja
Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ é) |angleški kralj|
izgubljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ denar; poud.: gledati z ~im pogledom |nezbrano|; biti čisto ~ brez žene |ne vedeti, kako ravnati|
izgubljêni -a -o (é) ~ raj; ~ sin; Zadela ga je ~a krogla
izgubljênost -i ž, pojm. (é)
izhòd -óda m (ȍ ọ́) glavni ~; ~ iz kleti; ~ na morje; pojm., poud. položaj brez ~a |zelo zapleten|; žarg. imeti ~ ob nedeljah prosto
izjéma -e ž (ẹ̑) pravilo z ~o; biti ~; poud. vsi, brez ~e |prav vsi|; publ. z ~o nedelje odprto razen
izkričáti -ím dov.; drugo gl. kričati (á í) kaj ~ nekaj besed; poud. ~ navdušenje, srečo |silovito, brez pridržka izraziti|
izkričáti se -ím se (á í) poud. Pusti ga, naj se ~i |pove vse, kar ga teži, vznemirja|
izkričáti si -ím si (á í) poud. ~ ~ grlo, pljuča |okvariti s kričanjem|
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov
izsúti -sújem dov., nam. izsùt/izsút; izsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj iz česa ~ moko iz vreče; ~ vrečo; poud. Izsul je dolgo vrsto številk |brez obotavljanja navedel|
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
kavalír -ja m s -em člov. (í) biti ~; poud. iti na ples brez ~a |brez spremljevalca|
kavalírjev -a -o (í)
kíč -a m s -em skup. (ȋ) razstava ~a |okrasnih predmetov brez umetniške vrednosti|
klápast -a -o; bolj ~ (á) poud.: pes s ~imi ušesi |s povešenimi, ohlapnimi|; biti ves ~ |potrt, pobit|; biti ~ od bolezni |brez moči, onemogel|
klošáriti -im nedov. klošárjenje (á ȃ) brez doma, potepuško živeti
komfórt -a m, skup. (ọ̑) stanovanje z vsem ~om |s predmeti za udobje|; pojm. življenje brez ~a brez udobja
komplimènt -ênta m (ȅ é) verjeti ~om poklonom, pohvalam; Brez ~ov, prosim |brez vljudnosti, vljudnostnih pohval|; poud.: dajati komu ~e |hvaliti ga|; Zanj je bil to velik ~ |priznanje|
kompromís -a m (ȋ) doseči ~ delni sporazum; slabš. biti prisiljen delati ~e |popuščati, odstopati od načel|; poud. ravnati brez ~ov |dosledno, načelno, nepopustljivo|
kompromitíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ politik |brez ugleda, veljave|
kompromitíranost -i ž, pojm. (ȋ)
kônec kôncev2 verjetn. člen. zv. (ó ó) poud. |nazadnje, pravzaprav|: ~ ~ tudi on ni brez napak
konkretizácija -e ž, pojm. (á) ~ nalog nadrobnejša določitev, izpolnitev; publ. razumeti kaj brez ~e brez ponazoritve, brez pojasnitve
konkurénca -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ med izdelovalci avtomobilov (tekmovalnost pri trženju); zmagati v ~i za naslov prvaka v tekmi, na tekmovanju; šport. nastopiti zunaj ~e; publ. biti brez ~e ne imeti tekmeca
kontinuitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ pripovedi nepretrganost, povezanost; zgodovinska ~ |trajanje brez presledkov|
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
krčmár -ja m s -em člov. (á) dober ~; knj. pog. delati račun brez ~a |ne upoštevati vseh okoliščin|
krčmaríca -e ž, člov. (í)
krčmárka -e ž, člov. (á) krčmarica
krčmárjev -a -o (á)
krčmaríčin -a -o (ȋ)
krítje -a s, pojm. (í; ȋ) umakniti se v ~ |na varno|; fin. nalog brez ~a
krížemrók nač. prisl. (í/ȋọ́) stati ~ pred hišo; poud. Delajte, ne stojte ~ |brez dela|
kultúra -e ž, pojm. (ȗ) antična ~; ljudska ~; materialna ~; dosežki filmske ~e |dejavnosti|; poznavalci glasbene ~e |glasbenih del|; telesna ~; ~ njegovega izražanja; poud. človek brez ~e |brez olike, omike|; arheol. halštatska ~; skup., biol. preiskovati ~o |mikrobe, celice|; števn. menjavati ~e na zemljišču
kvít povdk. (ȋ) neknj. pog. biti si ~ s kom brez medsebojnih obveznosti
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)
ledéno1 nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|
legáto1 -a m (ȃ) glasb. |izvajanje tonov brez prekinitve med njimi|
létati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála; létanje tudi letánje (ẹ́) Lastovke danes visoko ~ajo; poud.: Otroci ~ajo po travniku |tekajo|; ~ po opravkih, okrog brez suknjiča |hoditi|; poud. letati za kom ~ ~ dekleti |prizadevati si za njihovo naklonjenost|
lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|
léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje
lévost -i ž, pojm. (ẹ́)
liberalizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ uvoz brez omejitev, sproščen
liberalizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
líce -a s (í; ȋ) rdeča ~a; ~ blaga, kovanca; prijeti koga °na ~u mesta na kraju samem; ukrepati °na ~u mesta brez odlašanja, takoj; neobč.: ~ hiše pročelje; starinsko ~ mesta podoba, videz; poud. izbrisati kaj z ~a zemlje |uničiti|; star. obraz
línč -a m z -em pojm. (ȋ) |usmrtitev osumljenega brez sodnega postopka|
lístnica -e ž (ȋ) vzeti denar iz ~e |iz denarnice|; ~ uredništva |rubrika|; polit. minister brez ~e
lútkasto primer. prisl. (ȗ) poud. ~ ubogati |brez obotavljanja|
máslo -a s, snov. (á) zabeliti z ~om; poud. Vse je šlo kakor po ~u |gladko, brez zapletov|
máša -e ž (á) opraviti ~o; črna, nova, tiha, zlata ~; iti, hoditi k ~i; biti pri ~i; knj. pog. dati za ~o; neknj. pog. Tako bo, pa gôtova ~ |pa brez ugovarjanja|
matíran -a -o (ȋ) ~a površina brez leska, motna
matírani -a -o (ȋ) ~a žarnica; ~o pohištvo
matíranost -i ž, pojm. (ȋ)
mazáški -a -o; bolj ~ (á) slabš.: ~e slike |brez umetniške vrednosti|; ~o zdravljenje |nestrokovno|
mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih
méra -e ž (ẹ́)
1. določiti ~e; urad za ~e in uteži; časovna, dolžinska ~; slovstv. daktilska, trohejska ~ |metrum|; fin. obrestna ~; ~e izdelkov; natehtati zvrhano ~o žita; obleka po ~i
2. zmanjšati izdatke na najmanjšo možno ~o; ne poznati ~e pri pitju; sprejeti ●izredne mere izredne ukrepe; To je v največji ~i njegova zasluga predvsem, večinoma; trditi kaj s polno ~o odgovornosti z vso odgovornostjo; poud.: jesti brez ~e |pretirano|; spiti kozarček čez ~o |preveč|; biti nad ~o nesramen |zelo|
míg1 -a m, pojm. (ȋ) pozdraviti z ~om glave; poud. ubogati na ~ |brez ugovora|
migljáj -a m z -em (ȃ) paziti na vsak nasprotnikov ~; z ~em roke povabiti goste; poud. ubogati na ~ |brez ugovora|; neobč. dobiti ~, da so se pripravljeni pogajati namig
mímogredé prisl. (ȋẹ́/ẹ̑)
1. čas. Na poti domov se je ~ oglasil pri znancu
2. nač., poud.: videti koga le ~ |na hitro|; ~ popraviti avto |z lahkoto, brez težav|; ~ povedano, zelo mi je všeč |ko že govorimo o tem|
mímogredóč nač. prisl. (íọ́/ọ̑) Napako je ~ popravil |z lahkoto, brez težav|
mír1 -ú in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|
mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
múja -e ž, pojm. (ú; ȗ) neknj. ljud. trud, prizadevanje: doseči kaj brez ~e
múka -e ž (ú) poud.: S posestvom ima samo ~o |neprijetnosti, težave|; lajšati ~e ranjencem |trpljenje, bolečino|; napraviti kaj brez ~e |z lahkoto, lahko|; dihati z ~o |s težavo, težko|
načŕt -a m (ȓ) narisati ~; ~ hiše; ~ mesta |zemljevid|; delati po ~u; imeti v ~u; učni ~; imeti velike ~e; ~ ustave osnutek; poud. To je človek brez ~ov |brez cilja|
nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica
nadúdlati se -am se dov. (ȗ) šol. žarg. naučiti se mehanično, brez razumevanja
nakljúb1 nepravi predl. z daj. (ȗ) redk. kljub: ~ mrazu hodi brez plašča
nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari
narávnost1 prisl. (á)
1. nač. dobivati blago ~ iz tovarne |neposredno|; iti ~ domov; poud.: spregovoriti s kom ~ |brez pomišljanja|
2. smer. prostor. Na križišču peljite ~; ~ iztegnjena roka
naslôven -vna -o (ȏ)
naslôvni -a -o (ȏ) ~ škof |samo po naslovu, brez škofije|; ~a stran knjige
naslôvnost -i ž, pojm. (ȏ)
natočíti -tóčim dov. natóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vodo do roba; natočiti komu kaj ~ gostu pijačo; poud. ~ vsem čistega vina |povedati jim resnico brez olepševanja|
navsezádnje2 verjetn. člen. (ȃ) Kar je storil, ~ ni nič slabega; poud. ~ tudi oni niso brez napak |Tudi oni imajo napake|
nèkŕščen -a -o (ȅŕ) umreti ~
nèkŕščeni -a -o (ȅŕ) poud. točiti ~o vino |vino brez dodane vode|
nèkŕščenost -i ž, pojm. (ȅŕ)
nèmôčen1 -čna -o; bolj ~ (ȅó) ~ ranjenec; publ. nemočen pred kom/čim biti ~ ~ nastalim problemom |brez moči|
nèmôčnost -i ž, pojm. (ȅó)
nèmuzikálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) biti ~ |brez čuta, smisla za glasbo|
nèmuzikálni -a -o (ȅȃ) ~e prvine neglasbene prvine
nèmuzikálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèmuzikáličen -čna -o; bolj ~ (ȅá) biti ~ |brez čuta, smisla za glasbo|
nèmuzikáličnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèopravíčeno nač. prisl. (ȅȋ) ~ odsoten |brez opravičila|
nèperspektíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) turistično ~ kraj |brez možnosti|
nèperspektívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèpopísan -a -o (ȅí) ~ list; poud. Otrok je še ~ list |brez izkušenj|
nèpopísanost -i ž, pojm. (ȅí)
nèprevíden1 -a -o (ȅȋ) star. ~ dogodek nepredviden, nepričakovan; ver. umreti ~ |brez zakramentov za umirajoče|
nèprevídenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèproduktíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȋ; ȅȋ) ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic nedonosen; biti ~ pri delu malo narediti; ~a polemika |brez rezultata|;
nèproduktívni -a -o (ȅȋ) ~a dejavnost neproizvodna dejavnost
nèproduktívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèspôlen -lna -o (ȅȏ) V romanu je prikazana kot ~a ženska |ki je brez spolnih teženj|
nèspôlni -a -o (ȅȏ) biol. ~o razmnoževanje
nèspôlnost -i ž, pojm. (ȅȏ)
nèučinkovíto nač. prisl. (ȅȋ) delati ~; ~ igrati |brez doseganja zadetkov|
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
nèženíran -a -o; bolj ~ (ȅȋ) neknj. pog. brez zadrege, sramu: ~ nastopač; ~o vedenje
nèženíranost -i ž, pojm. (ȅȋ) neknj. pog.
nèženírano nač. prisl. (ȅȋ) neknj. pog. brez zadrege, sramu: ~ ogledovati koga; ~ zahtevati častni sedež
nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)
níčev -a -o; bolj ~ (í; ȋ) poud.: ~ dokaz |neprepričljiv, neutemeljen|; Ti bankovci so zdaj ~ papir |brez vrednosti, brez kupne moči|; ~ strošek |zelo majhen, neznaten|; ~a cena |zelo nizka|; ~o prizadevanje |neučinkovito, nekoristno|; Tako življenje je ~o |malovredno, ničvredno|
níčevost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud. občutek ~i |malovrednosti, ničvrednosti|; števn. pritoževati se zaradi ~i |malenkosti, nepomembnosti|
nìt níti ž, daj., tož. dv. tudi nítima (ȉ ȋ) sukati ~; bombažna ~; gumijasta ~; knj. pog.: vdeti ~ v šivanko sukanec; fižol brez ~i brez žil; mišične ~i mišična vlakna; poud.: rdeča ~ v pogovoru |bistveni sestavni del|; pretrgati ~ življenja |povzročiti smrt|; zdrav. kirurška ~
nónstòp1 -ôpa m (ọ̑ȍ ọ̑ȏ) žarg. vpeljati ~ |poslovanje brez premora|
nónstòp2 nač. prisl. (ọ̑ȍ) žarg. |brez premora, nepretrgano|: poslovati ~; ~ podnevi in ponoči
nónstòp.. tudi nónstòp prvi del podr. zlož. (ọ̑ȍ) |brez premora, nepretrgano| nónstòptrgovína tudi nónstòp trgovína
obletèl -éla -o in obletél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o drevje |brez listja|
obletélost -i ž, pojm. (ẹ́)
obrís -a m (ȋ) ~i gora; ~ stopala; v grobih ~ih razložiti |brez podrobnosti|; redk. bežen ~ sodobnega filozofskega dogajanja opis, oris
obstájati -am nedov. -ajóč; obstájanje (á; ȃ) Društvo ~a že več let; Še ~a možnost, da se rešimo |je mogoče|; ~a nevarnost poplav |grozijo nam poplave|; ~a upanje, da se rešimo |upamo|; redk. Brez hrane ne bi mogli ~ živeti, shajati; obstajati za koga poud. Ta glasba zanj ne ~a |je ne prizna, ne pozna|
obvézen -zna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ pouk tujega jezika; poud. ~ nedeljski izlet |reden|; Udeležba na vajah je ~a
obvézni -a -o (ẹ́) ~ učni predmet
obvéznost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ obiskovanja predavanj; števn. prevzeti ~i; davčna ~; sprejeti kaj brez ~i; pravice in ~i dolžnosti; pravn. pogodbene ~i; šol. učna ~ učitelja
obzír -a m, pojm. (ȋ) imeti ~ do starejših, s starejšimi; ravnati brez ~ov brez ozirov; poud. brez ~a komu kaj povedati |neprizanesljivo|; publ. jemati v ~ vse okoliščine upoštevati
očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|
oddŕsati -am dov. -an -ana (ȓ) kaj Program sta oddrsala brez napake; ~ na smučeh čez planoto
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
odmèv -éva m (ȅ ẹ́) slišati ~; ~i korakov; Roman je imel velik ~; publ. Sprejeti sklep je ostal brez ~a brez uspeha, učinka; pojm. ~ od sten
odnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ smeti; omilj. Tat je odnesel denar |ukradel|; ~ otroka spat; publ.: ~ prvo mesto → zasesti; ~ prvo nagrado → dobiti; ~ zmago → zmagati; odnesti komu kaj ~ poveljniku sporočilo; brezos. odnesti koga/kaj Čoln je odneslo na odprto morje
odnêsti jo -nêsem jo (é) knj. pog., poud. |ostati živ, rešiti se|: ~ ~ brez poškodb
odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|
odpòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vdati se brez ~a; čutiti ~ do ljudi; ~ proti novostim; knj. pog. narediti kaj po liniji najmanjšega ~a |s čim manjšim trudom|; publ.: sodelovati v ~u v odporniškem gibanju; nuditi ~ → upreti se
odráščati -am nedov. -ajóč, -áje; odráščanje (á) Otroci ~ajo; ~ brez staršev; odraščati v kaj Odraščala je v lepo dekle
okús -a m, pojm. (ȗ) jed brez ~a; ~ po janežu; sladkati po ~u; ~ za likovno opremljanje; oblačiti se z ~om; Za moj ~ je jed preslana; poud. zabava za vsak ~ |za vsakogar|, za vse ~e |ljudi|
olepšáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ stavbe; števn., poud. govoriti brez olepšav |naravnost, brez ozira na neprijetnost obvestila|
olíka -e ž, pojm. (ȋ) biti brez ~e
omléden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) poud.: ~a jed |brez okusa|; ~a pijača |neprijetno sladkega okusa|; ~a pesem |vsebinsko prazna|
omlédnost -i ž, pojm. (ẹ́) poud.
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
opirálo -a s (á) stol brez ročnih opiral
osaméti -ím dov., drugo gl. sameti (ẹ́ í) ~ na stara leta; poud. Kmetija je osamela |ostala brez ljudi|
osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~
ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
ostáti ostánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ na deželi; poud.: ~ na cesti |ne dobiti službe, stanovanja|; Nič mu ne ~e v glavi |ničesar si ne more zapomniti|; knj. pog. ~ doma zaradi otrok |ne zaposliti se|; Ustvarjalni dosežki ~ejo |ne prenehajo biti, obstajati|; Hrana vsak dan ~e; poud. Mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu |popolnoma|; Sprejemni izpiti ~ejo |ne bodo odpravljeni|; Napovedana predstava ~e
2. pomožniški pomen ~ poštenjak, poud. mož beseda |kdor naredi, kar je bilo obljubljeno|; ~ buden; ~ brez denarja; ~ na miru, pri miru; brezos. Ostalo bo še naprej mraz
ovínek -nka m (ȋ) pripeljati izza ~a; ~ na, v desno; avt. žarg. sekati ~ prevoziti po najkrajši poti; poud.: povedati brez ~ov |brez prikrivanja, odkrito|; doseči kaj po ~ih |posredno|
ozír -a m (ȋ) pravni, socialni ~i; iz ~a na prijatelja ni vsega povedal; ravnati brez ~ov; publ.: storiti kaj iz političnih ~ov razlogov; V tem ~u je boljši od drugih pogledu; dati prav komu v marsikaterem ~u v marsičem; v nobenem ~u ne prekašati koga v ničemer; z ~om na dejstva je to mogoče glede na; jezikosl. prislovno določilo ~a
pa1 [poudarjeno pà] vez.
I. z vejico
1. protiv. Vem, ~ ne povem; na vrhu strmega, ~ ne previsokega hriba; Rekel je, da pride, ~ ga od nikoder ni
2. posled. Prosili so me, ~ sem jim posodil; Poravnaj škodo, ~ te ne bomo tožili; mlada, ~ naivna, in mu je vse verjela; Preveč sem privil, ~ je počilo
II. brez vejice
1. vezal., knj. pog. ti ~ jaz; Sedeli smo ~ se pogovarjali o tem ~ onem; Pojdi ~ zapri vrata
2. stopnj. Kar naprej nas uči: to ~ to, tako ~ tako
pádar -ja m s -em člov. (ȃ) |zdravilec brez ustrezne izobrazbe|; slabš. poslati po ~a |po zdravnika|
pádarica -e ž, člov. (ȃ)
pádarjev -a -o (ȃ)
pádaričin -a -o (ȃ)
pámet -i ž, pojm. (á) človeška ~; poud.: priti k ~i |spametovati se|; presojati, ravnati po ~i |premišljeno, razsodno|; ~ je boljša kot žamet |Boljše je biti pameten kot bogat|
na pámet nač. prisl. zv. (á) računati ~ ~ |brez pripomočkov|
pardón1 -a m, pojm. (ọ̑) knj. pog.: storiti kaj brez ~a nujno, obvezno; ne poznati (nobenega) ~a biti nepopustljiv
parodíja -e ž (ȋ) objaviti ~o na kaj; humor brez ~e |brez posmehljivega, porogljivega posnemanja|
pentljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; pentljánje; (-àt) (á ȃ) slabš. z/s kom ~ z nasprotniki |družiti se|; poud. ~ v delavnici |delati brez učinka, počasi|
pentljáti se -ám se (á ȃ) slabš. z/s kom z njim se ni dobro ~ |se družiti|
pést -í ž pêsti -- pêsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) stisniti ~; ~ jagod; knj. pog. udariti s ~jo po mizi |odločno, ostro nastopiti, ravnati|; poud. delati na lastno ~ |brez soglasja, vednosti drugih|; knj. pog. dobiti koga v ~ |ujeti, kaznovati ga|; okusiti ~i gospodarja |biti tepen|
péš nač. prisl. (ẹ̑) hoditi ~; rač. žarg. računati ~ |brez računskega stroja, računalnika|
peščévje -a [pə] s, skup. (ẹ̑) mandarine brez ~a
petelínčiti -im nedov. petelínčenje (í ȋ) manjš.; poud. brez uspeha ~ okrog koga |si prizadevati za njegovo naklonjenost|
petelínčiti se -im se (í ȋ) manjš.; poud.: Kaj se ~iš |se razburjaš, vznemirjaš|; ~ ~ v politiki |uveljavljati se, udejstvovati se|
píflati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; píflanje (ȋ) šol. žarg. |učiti se mehanično, brez razumevanja|
planíca -e ž (í) ~ pred planinskim domom |svet brez drevja in grmovja|
plážast -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~ film |brez umetniške vrednosti|
plêhek -hka -o tudi plehák -hka -ó; bolj ~ (é; ȃ é ọ̑) ~o vino; ~ človek |ki ničesar ne občuti|; poud. ~e besede |vsebinsko brez vrednosti|
plêhkost -i ž, pojm. (é)
plén -a m (ẹ̑) lovski, vojni ~; poud. postati lahek ~ goljufov |biti brez težav, hitro ogoljufan|
plènk1 plénka in plènk plênka m (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ sekire; poud. živeti brez ~a |brez denarja|
plítev -tva -o; -êjši -a -e (í; ȇ) ~ jarek; poud.: ~ človek |ki ni sposoben močno občutiti|; ~ spanec |rahel|; ~a literatura |vsebinsko brez vrednosti|; ~o čustvo |neizrazito|; nevtr. Dno reke je ~o
plítvi -a -o (í) ~ krožnik
plítvost -i ž, pojm. (í)
pocéni2 nač. prisl. cenêj(š)e (ẹ́; ȇ) ~ kupiti; poud. ~ zaslužena slava |brez velikega truda pridobljena|; knj. pog. ~ jo odnesti |brez hujše kazni, nepoškodovan|
počéz nač. prisl. (ẹ̑) Avtomobil stoji ~ na cesti; kupiti, prodati kaj ~ |brez merjenja, podrobnega obračuna|; poud. ocenjevati ljudi kar ~ |približno|
podlága -e ž (ȃ) pritiskati na ~o; gladka ~; pisati na ~i izkušenj; materialna ~ česa; poud. Ta sum je brez ~e |neutemeljen, neresničen|; kmet. trtna ~
poezíja -e ž, pojm. (ȋ) ustvarjati ~o; ~ moderne pesništvo; neobč. V tem delu je veliko ~e čustvenosti; poud.: biti brez ~e |resen, zadržan, tog|; poslušati njen glas je prava ~ |je zelo prijetno, je užitek|; skup. ~ sodobnih pesnikov pesniška dela, pesmi
pogòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) ~ turbin; vozilo brez lastnega ~a, na bencinski ~, z bencinskim ~om; avtomobil s ~om na vsa štiri kolesa; spraviti stroj v ~; publ. Elektrarna je že v ~u je začela obratovati; števn., neobč. ~ na divjad
pogôvor -a m (ȏ) ~ o otrocih; iz ~a razumeti kaj; zaplesti se v ~; publ. odprt ~ iskren, odkritosrčen; ~ na štiri oči brez prič, zaupno
pokônci1 nač. prisl. (ó) postavljati kaj ~; planiti, skočiti ~; stati ~; spraviti koga ~ (s čim); Upanje ga drži ~; nositi glavo ~ |biti ponosen, samozavesten|; Ob tem so mu šli lasje ~ ustrašil se je, bil je zgrožen; Pet otrok je spravila ~ vzredila, vzgojila; poud. Prazna vreča ne stoji ~ |Brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro|
pôlčlôvek -éka [u̯č] m, člov.; dv. in mn. gl. človek (ȏó ȏẹ́) poud. |človek brez nekaterih pozitivnih lastnosti|
pomèn -éna m (ȅ ẹ́) beseda z več ~i; narod v današnjem ~u besede; Praksa izgublja ~, publ. na ~u; publ.: velik ~ ceste za kraj; odločilni ~ odbora vloga, vpliv; poud.: brez ~a je razpravljati |nepotrebno je|; Nima ~a pogrevati stvari |nesmiselno je|; neobč. Življenje ima ~ smisel, vrednost; zgodovinski ~ njegovih pesmi vrednost, pomembnost; jezikosl. preneseni ~
ponòs -ôsa m, pojm. (ȍ ó) človek brez ~a; biti komu v ~; poud.: s ~om oditi |ponosno|; On je ~ mesta |Mesto je ponosno nanj|
popljúvanec -nca m s -em člov. (ú) poud. |človek brez ugleda|
popljúvanka -e ž, člov. (ú) poud.
popljúvančev -a -o (ú) poud.
popôlno [u̯n] nač. prisl. -ej(š)e (ȏ; ȏ) poud. ~ izveden skok |brez napak, odlično|
pôrok -óka tudi poròk -óka m, člov. (ó ọ́; ȍ ọ́) brez ~a posoditi denar; poud. Jaz sem ti ~, da pride |zagotavljam|
porókinja -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
poslúh -a m, pojm. (ȗ) biti brez ~a; igrati po ~u; poud.: imeti ~ za bolnike |čut|; ne imeti ~a za težave otrok |razumevanja, smisla|; neobč. zahtevati ~ poslušanje
postánek -nka m (ȃ) voziti brez ~a
potékati -am nedov. -ajóč, -áje; potékanje (ẹ̑) Rok za prijave ~a; Vodovodne cevi ~ajo vzporedno; publ. Boji so potekali ves dan bojevali so se; Pogovor je potekal brez prič pogovarjali so se; Pouk ~a v slovenščini poučuje se
potíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potíkanje (ȋ) koga/kaj ~ sadike
potíkati se -am se (ȋ) poud. ~ ~ po ulicah |hoditi brez cilja|
potréba1 -e ž (ẹ̑) ~ po spanju; telesne ~e; vznemirjati se brez ~e; pomagati po ~i; mala ~; iti na ~o
povòd -óda m (ȍ ọ́) ~ za odhod; publ. brez ~a se razjeziti brez vzroka
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
prázno1 nač. prisl. (á) Slika deluje ~; poud. ~ razpravljati |vsebinsko brez vrednosti|
prebíti2 -bíjem dov. -íj -íjte; -íl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; prebítje; (-ít/-ìt) (í ȋ) kaj ~ noč pri prijateljih; ~ hudo preizkušnjo; poud. Ne more ~ brez nje |zdržati|
precedénca -e ž (ẹ̑) izobr. Ta postopek nima ~e je brez primere
predsódek -dka m (ọ̑) biti brez ~ov
prèdznák -a m (ȅȃ) časopis brez političnega ~a; ~i bolezni
preléči -léže dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) redk. komu Bolniku je preleglo odleglo; os., čeb. preleči kaj ~ matico |zamenjati jo brez rojenja|
preléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na hrbet
prepírati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; prepíranje (í ȋ; ȋ) z/s kom o kom/čem ~ ~ s sorodniki o dediščini; prepirati se za kaj ~ ~ ~ posest; poud. ~ ~ ~ prazen nič |brez vzroka|
preplítev -tva -o (í) ~ jarek; poud. ~e besede |vsebinsko brez vrednosti|
preplítvost -i ž, pojm. (í)
preprázen -zna -o (á) poud.: ~ kozarec |preveč prazen|; ~e besede |brez vsebine|
prepuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) komu/čemu sinu ~a hiša; poud.: biti ~ samemu sebi |brez pomoči|; biti na milost in nemilost ~ komu |popolnoma odvisen od koga, podrejen komu|
prepuščênost -i ž, pojm. (é)
preslédek -dka m (ẹ̑) ~i med besedami; stopniščni ~; v ~ih deževati; govoriti brez ~a neprenehoma, neprestano; urad. razmik
presmúčati -am dov. -an -ana; presmúčanje (ȗ) kaj ~ progo brez padca
preudárek -rka m (ȃ) dati predlog v ~; govoriti brez ~a; ravnati po lastnem ~u; pravn. svobodni ~; neobč. upoštevati ~ sodišča sklep, ugotovitev
prevozéči -a -e (ẹ́) žel. ~ vlak |ki vozi mimo postaje brez postanka|
preživíti -živím dov. prežívil -íla, nam. preživít/preživìt, preživljèn -êna; drugo gl. živiti (í/ȋ í) koga/kaj brez truda ~ družino
preživíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ s težkim delom
príča -e ž, člov. (í) zaslišati ~e; pravn. kriva ~; ~ pri poroki; biti ~, za ~o, da je denar vrnjen; biti ~ nesreče, nesreči; razvaline kot ~e preteklosti; poud.: pri ~i se lotiti dela |takoj|; srečati se s kom brez prič |na samem|
pričút -a m (ȗ) neobč. čutna zaznava brez stvarne podlage
pridírjati -am dov. pridírjanje (í; ȋ) Konj je pridirjal na dvorišče; poud. brez sape ~ v hišo |priteči|
pridŕžek -žka m (ȓ) imeti ~e; strinjati se s čim brez ~a; poud. biti brez ~ov najboljši |gotovo, nedvomno|; pravn. ~ dosmrtnega užitka
prigôvor -a m (ȏ) s ~i kaj doseči; publ.: brez ~a sprejeti novico brez ugovora; brez ~a čista obleka zelo
príma vísta nač. prisl. zv. (ȋ ȋ) glasb. brez vnaprejšnje priprave
priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|
priokús -a m, pojm. (ȗ) biti brez ~a; imeti neprijeten ~; ~ po zemlji; poud. slovo z grenkim ~om |žalostno|
prirépek -pka m (ẹ̑) slabš. biti ~ |biti brez lastne pomembnosti, samostojnosti|
prirépnik -a m, člov. (ẹ̑) slabš. |človek brez lastne pomembnosti, samostojnosti|
prirépnica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
prirépničin -a -o (ẹ̑) slabš.
prisíla -e ž, pojm. (ȋ) narediti kaj brez ~e
pritrdílo -a s (í) ~ za plošče; pojm., redk. ukreniti kaj brez ~a brez privolitve, soglasja
privések -ska m (ẹ̑) uhani s ~i; poud. biti ~ česa |biti brez lastne pomembnosti, samostojnosti|
profilíran -a -o; bolj ~ (ȋ) publ. še ne dovolj ~ časopis |brez jasne zasnove|; ~ steber
profilírani -a -o (ȋ) teh. ~ brus
profilíranost -i ž, pojm. (ȋ)
prókariónt -a [ijo] m (ọ̑ọ̑) biol. |enocelični organizem brez jedra, z enim kromosomom|
pròst prôsta -o tudi pròst prôsta -ó (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ dan; knj. pog. imeti ~o vožnjo brezplačno; po opravljenem delu biti ~; Konji se pasejo ~i; prost česa biti ~ vojaščine; star. biti ~ predsodkov brez predsodkov
prôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesom
prôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženih
na prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~
na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~
prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~
prunéla -e ž (ẹ̑) |posušena sliva brez koščice|
razkóšje -a s, pojm. (ọ̑) stanovanje brez ~a; živeti v ~u; poud. ~ svetlobe |velika množina|
razlíka -e ž (ȋ) ~ med spoloma; mat. ~ dveh števil; ~e v barvi; poud. pohvaliti vse, brez ~e |prav vse|; publ.: Brata sta si podobna, z ~o, da je mlajši večji le da je mlajši večji; biti uspešen za ~o od drugih v primerjavi z drugimi; na drugem tekmovanju zmagati za ~o od prvega v drugem tekmovanju zmagati, v prvem pa izgubiti
razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu
razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se
razoglàv -áva -o tudi razogláv -a -o (ȁ á á; ȃ) |brez pokrivala|: ~ fant; hoditi ~
razoglávost -i ž, pojm. (á; ȃ)
razorožèn -êna -o (ȅ é é) ~ napadalec, ropar; poud. Po pogovoru je bil strt in ~ |brez utemeljitev, dokazov|
razorožênost -i ž, pojm. (é)
rečêno povdk. (é) poud.: Ni ~, da je tako tudi prav |ni gotovo|; Sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno |Brez odlašanja so sklep uresničili|
rés2 soglaš. člen. (ẹ̑) Ali mi boš ~ napravil to uslugo; ~ je prišel, kdo bi si mislil; ~ zasluži, vendar je pogosto brez denarja
rés -- m, pojm. (ẹ̑) neobč. To je za nas vse veljavni ~ resnica, resničnost
resníca1 -e ž, pojm. (í) govoriti ~o; ~ o dogodku; opisati stvari, kot so v ~i; po ~i povedati; v ~i biti hvaležen; filoz. absolutna ~; neobč.: spoznati ~o razmerja med človekom in naravo bistvo; ~ njegovih trditev resničnost; poud. povedati golo ~o |brez olepšav|; števn. splošno veljavne ~e
rezisténca -e ž, pojm. (ẹ̑) vdati se brez ~e odpora; ~ proti boleznim odpornost; francoska ~ (francosko) odporniško gibanje
ríbje primer. prisl. (ȋ) poud. ~ hladna ženska |brez čustev|
rób1 -a m; dv. -ôva tudi róba in robá -ôv, -éh; mn. -ôvi tudi róbi -ôv, -éh (ọ̑) ~ pločnika; ~ovi pohištva; hlače brez ~a |zaviha|; vas na ~u gozda |blizu, zraven|; živeti na ~u mesta |v predmestju|; publ. živeti na ~u družbenega dogajanja ne udeleževati se ga; poud.: biti na ~u obupa |zelo obupan, potrt|; postaviti se komu po ~u |upreti se mu|
robót -a m živ. (ọ̑) industrijski ~; slabš. človek ~ |človek brez lastne zavesti|
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
rutína -e ž, pojm. (ȋ) poklicna ~ izurjenost, izkušenost; poud. zaiti v preveliko ~o |v tehnično dovršenost brez ustvarjalnosti|
rutinêrstvo -a s, pojm. (ȇ) poud. očitati komu ~ |tehnično dovršenost brez ustvarjalnosti|
s. a. okrajš. sine anno |brez letnice|
samogôvor -a m (ȏ) igralčev ~; poud. njegovi dolgočasni ~i |govorjenje brez odziva pri sogovornikih|
sámoizobraževáti se -újem se nedov. sámoizobraževánje; drugo gl. izobraževati (ȃí ȃȗ) |izobraževati se brez šol|: strokovno se samoizobraževati
sámoizpopolnjeváti se -újem se nedov. sámoizpopolnjevánje; drugo gl. izpopolnjevati (ȃá ȃȗ) |izpopolnjevati se brez šol|: strokovno se samoizpopolnjevati
samorástniški -a -o (ȃ) poud. ~ ustvarjalec |brez akademske, strokovne izobrazbe|
samorástniško primer. prisl. (ȃ) poud.: ~ preživeti mladost |sam skrbeč za svoj obstoj|; ~ raziskovati |brez akademske, strokovne izobrazbe|
samotáriti -im nedov. samotárjenje (á ȃ) poud. ~ v svojem svetu |živeti brez stikov, povezave z drugimi|
samôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ popotnik; omilj. ~ tavati po mestu |sam, brez družbe|
samôtni -a -o (ó) ~a kmetija
samôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega doma; neobč.: občutek ~i osamljenosti; bati se ~i samote
samótež tudi samotéž nač. prisl. (ọ́; ọ̑; ẹ̑) pokr. ~ peljati |brez vprege, sam|
sentimènt -ênta m, pojm. (ȅ é) svetobolni ~ svetobolno čustvo, občutje; govoriti brez ~a brez čustvenosti
sentimentálen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) (pretirano) čustven: ~ človek; biti preveč ~
sentimentálnost -i ž, pojm. (ȃ) govoriti brez ~i brez (pretirane) čustvenosti; števn. izogibati se ~im (pretirano) čustvenim mislim
shájati -am nedov. -ajóč, -áje; shájanje (ȃ) z/s kom/čim težko ~ s plačo; dobro ~ s sodelavci; shajati brez koga/česa Brez očal ne more ~
sinekúra -e ž (ȗ) |donosna služba brez veliko dela|
sistém -a m (ẹ̑)
1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev
2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov
3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red; knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
skrátka2 soglaš. člen. (á/ȃ) poud. ostati brez osebne izkaznice, brez potnega lista, ~ brez dokumentov; goljufati in ponarejati, ~ biti vsega zmožen; Denar mu je ~ nepomemben
skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo
skrúpul -a m (ú; ȗ) neobč.: imeti ~e (moralne) dvome, pomisleke, zadržke; človek brez ~ov brezobziren človek
sléd2 -ú tudi sléd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) iti po ~u; po ~ovih sklepati na vlom; zajčji ~ovi; ~ovi bombardiranja; ~ rimske stavbe; ~ovi neprimerne vzgoje; poud.: ~ življenja v ponesrečencu |znaki|; izginiti brez ~u |neznano kam|; biti na ~u zločincu |po znamenjih sklepati, kje je|
slêj ko prêj čas. prisl. zv. (ȇ ȇ) poud.: Bolnik je ostal ~ ~ ~ v komi |ves čas, brez spremembe|; Bila je nekoliko bleda in shujšana, ~ ~ ~ pa zdrave polti |istočasno|; ~ ~ ~ se bo moral odločiti |prej ko slej, nekoč gotovo|
slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|
slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|
slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih
na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|
slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
slepílo -a s (í) poud.: politična ~a; ~a mladosti |preveč optimistične predstave|; zunanji blišč in poceni ~a |stvari brez vsebine, vrednosti|
slépo nač. prisl. (ẹ́) Ulica se konča ~; poud. ~ verjeti komu |brez premisleka|
slúh -a m, pojm. (ȗ) imeti dober ~; poud. izginiti brez duha in ~a |neznano kam|
slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje
smísel -sla [-u̯] m (ȋ) spremeniti ~ stavka; ožji in širši ~ besede; kretnje z različnim ~om; iskati ~ življenja; ~ za glasbo; Nima ~a oporekati; ne imeti ~a za probleme mladine |razumevanja|; poud.: pisatelj v najboljšem ~u besede |pravi, resnični pisatelj|; brez ~a se je prepirati |nekoristno|; publ. v nekem ~u se strinjati nekako, do določene mere; urad. ravnati v ~u dogovora po dogovoru, v skladu z dogovorom
sód1 -a m, mn. tudi -ôvi -ôv (ọ̑) nalivati vino v ~; stolitrski ~; ~ vina; popiti cel ~; poud.: polniti ~e brez dna |opravljati nekoristno delo|; biti ~ smodnika |vir nevarnosti|
sôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ọ̑ ȋ) dodati juhi ~; ščepec ~i; morska ~; ~ za posipanje cest; konzerviranje v ~i; poud.: govorjenje brez ~i |nespametno, vsebinsko prazno|; ne imeti niti za ~ |biti zelo reven|; kem. baze, kisline in ~i
sosédstvo -a s, pojm. (ẹ̑) zbližati se zaradi ~a; znanec iz ~a; redk. biti brez ~a brez sosedov
sporêči se -rêčem se dov.; drugo gl. reči (é) Fantje so se sporekli; ~ ~ z možem; poud. ~ ~ za prazen nič |brez tehtnega vzroka|
spotíka -e ž, pojm. (ȋ) poud.: biti komu v ~o |vzbujati nezadovoljstvo, slabo mnenje|; govoriti brez ~e |gladko|; kamen ~e |razlog za očitke, prepir|
srám1 -ú tudi srám -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ ga je obšel; biti brez ~u
sterílen -lna -o (ȋ) ~ instrument brezkužen; vet. ~ samec neploden, jalov; neobč. ~ zakon brez otrok
sterílnost -i ž, pojm. (ȋ)
storjêno povdk. (é) poud. Sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno |Brez odlašanja so sklep uresničili|
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
strást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) prepustiti se ~i; ~ po maščevanju; storiti kaj iz ~i; biti brez ~i; poud. biti suženj ~i |ne moči jih obvladati|; zbiralska ~; ~ do česa; ~ za kaj; ~ po čem
stréha -e ž (ẹ́)
1. ~ pušča; prekriti ~o; opečnata, pločevinasta ~; strma ~; ~ na zatrep; okno v ~i; poud. Hiša je že pod ~o |pokrita|; ~ vagona; avtomobil s premično ~o
2. poud. |stanovanje, dom|: ostati brez ~e; vrniti se pod domačo ~o |domov|; živeti s kom pod isto ~o |skupaj s kom|
stróg -a -o; stróžji -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ učitelj; poud. ~ vegetarijanec |zelo dosleden, načelen|; neobč. ~a lepota pravilna, klasična; poud.: ~a obleka |preprosta, brez olepšav|; ~a tišina |popolna|; strog do koga biti ~ ~ drugih; strog z/s kom biti ~ z otroki
strógi -a -o (ọ̑) ver. ~ post
strogóst -i tudi strógost -i ž, pojm. (ọ̑; ọ́; ọ̑)
stŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ oreh; poud.: imeti ~o srce |biti zelo žalosten|; biti duševno ~ |zelo žalosten, brez volje do življenja|
stŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)
suhôten -tna -o (ó) ~ fant; poud. ~ opis |brez čustvene prizadetosti|; biti ~ v obraz
suhôtnost -i ž, pojm. (ó)
svojerôčno in svojeróčno nač. prisl. (ó/ȏ; ọ́/ọ̑) neobč.: ~ podpisati lastnoročno; ~ narediti sam, brez tuje pomoči
škàrt2 -- -- tudi škárt -- -- (ȁ; ȃ) igr. žarg. biti ~ v čem brez karte določene barve
števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~
šúnd -a m, skup. (ȗ) slabš. |dela brez umetniške vrednosti|
šúnd.. tudi šúnd prvi del podr. zlož. (ȗ) |brez umetniške vrednosti| šúndliteratúra tudi šúnd literatúra
šušmár -ja m s -em člov. (á) slabš. |nestrokovnjak; obrtnik brez dovoljenja|
šušmárka -e ž, člov. (á) slabš.
šušmárjev -a -o (á) slabš.
šušmáriti -im nedov. -èč -éča; šušmárjenje (á ȃ) slabš. Po službi še ~i |opravlja obrtniška dela brez dovoljenja|; slabš. ~ pri prevajanju |nestrokovno, površno prevajati|
takó2 kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) ~ rada imam tega otroka |zelo|; Žal mu je, da se ~ brez veselja moži |skoraj|; ~ grdo govori, da ga ni mogoče poslušati |zelo|; ~ tiho je tukaj |izredno|
takó3 povdk. (ọ̑) Pri nas je ~ in bo težko drugače; Pri njih je ~ kot v škatlici; Z njim je ~, da ne bo več zdrav; Ni ~, kot praviš; knj. pog., poud.: Ni dobil neveste, in zato je ostal ~ |neporočen|; Živel je z njo kar ~ |brez zakonske zveze|; Ljubezen ni kar ~ |preprosta|; Nič ni jedla, cel dan je bila (kar) ~ |tešča|; Plača je bolj ~, delo pa je lepo in koristno |slaba|
takó6 člen. (ọ̑)
1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|
2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
tákt1 -a m, pojm. (ȃ) vljudnost, olika: imeti ~; človek brez ~a
táktnica -e ž (ȃ) glasb. notni zapis brez taktnic
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|
téža -e ž, pojm. (ẹ́)
1. podatki o ~i; kontrolirati ~o živali; izgubljati ~o, °na ~i; pripogibati se pod ~o bremena; čutiti ~o v želodcu; števn. določati ~e predmetov
2. lajšati ~o življenja težavnost; ~ molka neprijetnost, mučnost; vsa ~a odgovornosti vsa odgovornost; publ.: ~ festivala je na klasični glasbi težišče; ugotovitve brez ~e brez vrednosti, tehtnosti; pripisovati čemu preveliko ~o pomen; zagovor brez ~e brez dokazov, prepričljivosti, trdnosti; Pod ~o razmer je zapustil domovino zaradi razmer
težáva -e ž (ȃ)
1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji
2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
tjavdán nač. prisl. (ȃ) poud.: hvaliti, razburjati se ~ |brez vzroka|; ~ zapravljati denar |brez potrebe, nespametno|
tjavdán -a m, pojm. (ȃ) poud. prerasti svoj prazni ~ |brezciljno življenje|
tjàvendán nač. prisl. (ȁȃ) poud.: govoriti ~ |nespametno|; živeti ~ |brez cilja|
tjàvendán -a m, pojm. (ȁȃ) poud. Obljubi, da boš opustil svoj ~ |brezciljno življenje|
tláčenec -nca m s -em člov. (ȃ) poud. družba brez ~ev |zatiranih|
tláčenka -e ž, člov. (ȃ) poud.
tláčenčev -a -o (ȃ) poud.
tlák2 -a m, snov. (ȃ) ~ iz keramičnih ploščic; števn. hiša brez ~ov
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
tólar -ja m s -em (ọ́) |denarna enota|; poud. ne imeti niti ~a |biti brez denarja|
tóples -a m (ọ̑) |kopalke brez zgornjega dela|
tóples.. tudi tóples prvi del podr. zlož. (ọ̑) |brez zgornjega dela| tópleskopálke tudi tóples kopálke
tôžba -e ž (ó) zavrnitev ~e na sodišču; ~ za zemljo; ~e ranjencev |glasovi|; pojm. prenašati bolečine brez ~e |ne da bi tožil|
trúšč -a m s -em pojm. (ȗ) ~ prometne ulice; v ~u preslišati koga; poud. urediti zadevo brez ~a |brez vznemirjenja, razburjenja|
túndra -e ž (ȗ) |svet brez gozda|: sibirske ~e
učenjáštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. razložiti kaj brez velikega ~a |preprosteje|; skup., star. učenjaki
ugrézniti se -em se dov. ugréznjenje (ẹ́ ẹ̑) Zemeljske plasti so se ugreznile; poud. izginiti, kot bi se v zemljo ugreznil |nenadoma, brez sledu|; neobč. ugrezniti se v kaj ~ ~ ~ spanec pogrezniti se
ultimatívno nač. prisl. (ȋ) poud. ~ zahtevati kaj |ostro, brez odloga|
unêsti se unêsem se dov. unesênje; drugo gl. nesti (é) poud.: ~ ~ na stara leta |umiriti se|; Cene so se unesle |umirile|; Vreme se je uneslo |ustalilo, izboljšalo|
unêsti jo unêsem jo (é) knj. pog., poud.: ~ ~ brez kazni |uiti|; ~ ~ pred nevihto |rešiti se, uiti ji|
úp -a m (ȗ)
1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati|
2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
usmíljenje -a s, pojm. (ȋ) imeti ~ do trpečega, s trpečim; narediti kaj iz ~a; poud. brez ~a izkoriščati koga |zelo, brezobzirno|
utêči utêčem dov. utečèn -êna; utečênje; drugo gl. teči (é) kaj ~ motor avtomobila; neobč. uteči komu/čemu ~ padajočemu kamenju izmakniti se; ~ zasledovalcem uiti; neobč. uteči pred kom/čim ~ ~ nevihto umakniti se; neobč. Voda je utekla s poplavljenih območij odtekla
utêči se utêčem se (é) neobč. Voda se je utekla; Proizvodnja se je utekla |poteka brez zastojev|
utrudljívo povdk. (í) ~ je bilo delati brez počitka
večérja -e ž (ẹ̑) kuhati ~o; povabiti na ~o; knj. pog. jesti ~o večerjati; pojm. iti spat brez ~e
víno -a s, snov. (í) piti ~; namizna ~a; ~ z geografskim poreklom; poud.: ~ mu je stopilo v glavo |Opil se je|; naliti si čistega ~a |povedati resnico brez olepšavanja|; iskati tolažbo v ~u |v čezmernem pitju|; utopiti žalost z ~om |s pitjem|; pesn. ~ ljubezni |opojnost, omama|
vprék nač. prisl. (ẹ̑) Drevo leži ~ na stezi povprek; poud.: prevzemati v jezik vse ~ |brez premisleka|; Vsi ~ govorijo |drug čez drugega|
vráta vrát s mn. z vráti, °vrátmi (á) Soba ima dvoje vrat; iti skozi ~; stati med ~i; ~ v notranjost pokrajine; šport.: pri slalomu zgrešiti ~; streljati na ~; brcniti žogo v ~; poud.: zapreti si ~ za vrnitev |onemogočiti si vrnitev|; postaviti koga pred ~ |dati koga iz službe, iz stanovanja|; publ. seja za zaprtimi ~i |brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti|
vročína -e ž, pojm. (í) ~ obide koga; imeti ~; bolnik brez ~e; poud. pasja, peklenska ~ |zelo velika|; hoditi po, v ~i; knj. pog. izmeriti ~o telesno temperaturo
vsákršen -šna -o cel. kak. zaim. (ȃ)
1. kupiti ~o blago |najrazličnejše|; Sposoben je za ~o opravilo, naj bo tako ali tako
2. biti brez ~ih izkušenj ne imeti nikakršnih izkušenj, nobene izkušnje
vsèpovprék cel. nač. prisl. (ȅẹ̑) poud.: kritizirati ~ |brez izbire|; piti ~ |brez omejitve|
vsèvprék prisl. (ȅẹ̑)
1. mestov. prostor. ~ nametati kaj v koš; ~ ležeče stvari
2. nač. govoriti ~; poud. jesti ~ |neomejeno, brez izbire|
vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden
vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|
vzròk vzróka m (ȍ ọ́) imeti ~ za kaj; narediti kaj brez ~a; narediti kaj iz neznanega ~a; ~ bolezni; ~ za nerazumevanje; jezikosl. prislovno določilo ~a
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
zákon2 -óna m (á ọ́) zakonska zveza: skleniti ~; stopiti v ~; civilni ~; otroci iz prvega ~a; imeti otroke zunaj ~a; poud. divji ~ |skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze|
zaméra -e ž (ẹ̑) biti s kom v ~i; Brez ~e, ampak nimate prav |ne zamerite|
zanìč1 -- --; bolj ~ (ȉ) knj. pog.: ~ izdelek nekakovosten, neuporaben; ~ hrana brez okusa; premalo izdatna; imeti ~ oči biti zelo slaboviden; ~ vreme deževno, mrzlo; Bolnik je še ~ zelo slab, brez moči; To zdravilo je ~ zelo neučinkovito; zanič za kaj biti ~ ~ vojsko nesposoben
zanímanje -a s, pojm. (ȋ) imeti ~ za kaj; vzbuditi pri znancu ~; delati kaj brez ~a; ukvarjati se s čim iz resničnega ~a; biti v središču ~a
zaslužênje -a s, pojm. (é) neobč.: ~ za razvoj znanosti; biti brez ~a pri domoljubnem prizadevanju
zastónj2 nač. prisl. (ọ́) dati, dobiti obleko ~; napol, skoraj ~; knj. pog.: ~ jim je dopovedoval, da bo vse v redu zaman; Nismo se bali ~ brez vzroka
zdréti se zdêrem se dov., nam. zdrèt se/zdrét se; drugo gl. dreti se (ẹ́ é) poud. |grobo, glasno ošteti|: na koga/kaj ~ ~ ~ tovariše; zdreti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki; poud. Potem ko se je zdrl, se je pomiril |ko je silovito, brez pridržkov izrazil svoje mnenje|
zdržáti -ím dov. zdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek ~i več, kot misli; Led je zdržal; Kruh ~i ves teden; zdržati kaj ~ hud pritisk; publ. Predstava ne ~i kritike |kritika pokaže, da ni dobra|; zdržati brez česa ~ ~ hrane cel teden; Ne ~i ~ cigaret; Doma ni zdržal niti en dan
zdržáti se -ím se (á í) neobč. vzdržati se: česa ~ ~ glasovanja; ~ ~ kajenja
zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
zláhka nač. prisl. (ȃ) ~ dvigniti lonec; ~ vse doseči; poud.: To ne bo šlo tako ~ |brez zapletov|; jemati nalogo preveč ~ |brezskrbno, neresno|
zlájnati -am dov. -an -ana; zlájnanje (ȃ) slabš. kaj Učenec je zlajnal pesem |enolično, brez poudarkov prebral|
zmetáti zméčem dov.; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ drva z voza; ~ seno na svisli; knj. pog., poud.: ~ hrano vase |hitro, hlastno pojesti|; ~ stvari v kovček |hitro, brez reda spraviti|; knj. pog., poud. zmetati kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko |porabiti, zapraviti|
značáj -a m z -em (ȃ) spoznavati ~e; pošten ~; po ~u dober človek; poud. Ta človek je brez ~a |nepošten, nezanesljiv|; kmet. ~ vina; Ni v njegovem ~u, da bi se tepel; publ. delovni ~ obiska pomen, narava; poud. ženski ~i v drami |liki, osebe|
zvrníti in zvŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ kip s podstavka; poud. ~ kozarček |izpiti brez oddiha|; zvrniti kaj na koga/kaj ~ krivdo na druge
zvrníti se in zvŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) poud. ~ ~ po tleh |pasti|
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
živôtek -tka m (ó; ȏ) manjš. otrokov ~; ukrojiti ~ |zgornji del ženskega oblačila brez rokavov|