cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).
cigán -a m cigan: Vszáki Czigán ſzamo ſzvojga konya hváli SIZ 1807, 46
hòkospòkosivati -am nedov. čarati, govoriti hokuspokus: Zdáj Cigán zacsne hokoszpokoszivati KOJ 1845, 114
pridrǘžiti -im dov. pridružiti: I nevolo k-nam pridrü'zi BRM 1823, 131
pridrǘžiti se -im se pridružiti se: Ti drügi ſze je pa niſcse nej ſzmeo knyim pridrü'ziti KŠ 1771, 354; i cſi gli ſzmo nej vrejdni k-nyim ſze pridrü'ſiti KM 1783, 125; cslovik i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 61; in ſze pridrü'si k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 20; Eden cigán sze Márki pridrü'si v-krcsmi KOJ 1845, 113; Tak sze pridrü'zi on k-tebi KAJ 1848, 55; Ono je, csi Bogá odvr'zemo i kvrági ſze pridrü'zimo KŠ 1771, 826; naj i on váſz pokrepi, Knyemi ſze pridrü'zte KŠ 1771, 818; naj ktebi ſze vlicsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227; nego naj ſze poſteno k-Goſzpodni pridrü'zite KŠ 1771, 504; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; Vu Troadi ſze je Sz. Lukács k-nyemi pridrü'so KM 1796, 128; I niki pridrü'zili ſzo ſze k-Pavli KŠ 1771, 394
pridrǘživši -a -e ko je pridružil: Ladiszláv Kumaniánke szi pridrü'sivsi sz tem djányom je zgübo postenyé KOJ 1914, 105
širóuki tudi širôki tudi šö̀rki tudi šírki tudi šǜrki tudi šǜroki -a -o prid.
1. širok, ki ima med najbližjima koncema razmeroma veliko razsežnost: Ta ſirouka [pout], tou je KŠ 1754, 145; i ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; Cigán sirki kroug naprávi KOJ 1845, 11; Széles; sürki -a -o KOJ 1833, 153; Ravnica je sürka AIN 1876, 12; Süroko cselo Pláto ji pise SŠ 1796, 94; Pelikan má dugi, šürki klün AI 1878, 27; bomo nazháj poglednoli na eto szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Prednje nogé so šürke AI 1878, 10; ka je bougse sürke kak vouszke nyive orati KOJ 1833, XV
2. širok, prostran: Tágos; prosztorni, sörki KOJ 1833, 174; Oh kako je jálen ete ſzvejt ſirouki SŠ 1796, 129; Posle je na ſirouki ſzvejt BKM 1789, 119; Ti ſzi môdro ſztvôrio Ete ſzvêt sirôki BRM 1823, 137; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; drcsejo Po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 261; idoucſi povſzem ſiroukom szvejti KŠ 1771, 3 (B2a); po siroukom ſzvejti ſzo oni razisli KM 1783, 53; Na etom ſirokom ſzvejti BKM 1789, 25; Po vſzoj ſirokoj zemli BKM 1789, 110; Teda ſzo pouſztala ſirouka mourja BKM 1789, 156; Oh vszega sürôkoga szvêta hranitel KAJ 1848, 251; Vr'zi konecz neznanoszti Po vszem sürôkom szvêti KAJ 1848, 164
šürkéši -a -e širši: sto bi za vase napredüvanye znanoszti vam potrêbno sürkêso pôt goriodpro AIP 1876, br. 6, 1
šǘrši -a -e širši: Szüknye [sürjava] je escse sürse KAJ 1870, 66
zafǘčkati -am dov. zažvižgati: Za tem zafücska cigán med prszte KOJ 1845, 115