Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)
Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [boduén də kurtené -a də -êja] m, druga enota z -em oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑ ẹ̑ ȇ) |poljski jezikoslovec|
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay
Bódensko jézero -ega -a [də] s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo|
brádeljnica -e [də] ž (ȃ) |drog|
Calderón de la Barca -a ~ ~ -e in Calderón de la Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m, oseb. i. (ọ̑ ȃ; ọ̑ ȃ) |španski dramatik|
°Calderóndelabárcov -a -o (ọ̑ȃ), ●Calderóndelabárcin -a -o (ọ̑ȃ)~e drame drame Calderona de la Barce
Calderónov -a -o (ọ̑)
celotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ program prireditev
Ciudád de México -a ~ -a [sjudad de mehiko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Mehike|: v -u ~ -u
ciudáddeméxiški -a -o (ȃẹ̑)
Collège de France -- ~ ~ [koléž də fráns] m, stvar. i. (ẹ̑ ȃ) |francoska visoka šola|: študirati na ~ ~ ~
Copacabána -e [kopakabana] ž, zem. i. (ȃ) |plaža v Riu de Janeiru|: na ~i
Cuéllar -ja [kveljar] m s -em oseb. i. (ẹ̑); gl. Perez de Cuellar
Cyranó de Bergerác -ja ~ -a [sirano də beržerak] m, prva enota s -em oseb. i. (ọ̑ ȃ) |oseba iz Rostandove komedije|
°Cyranódebergerácov -a -o (ọ̑ȃ) ~e drame drame Cyranoja de Bergeraca
čédermac -a [də] m s -em člov. (ẹ̑) neobč. |narodno zaveden duhovnik|
čédermačev -a -o [də] (ẹ̑) neobč.
Čédermac -a [də] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |oseba iz Bevkovega romana|
Čédermačev -a -o [də] (ẹ̑)
čédermačevski -a -o [də] (ẹ̑) duhovnik s ~o usodo
d1 d-ja tudi d -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; učenec iz prvega ~ ‹1. d›; razred ~; prim. d-
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
d2 -- in d d-ja [dé in dé -êja] m, druga oblika z -em (ẹ̑; ẹ̑ ȇ) glasb. |ton|
D2 -- [dé] m, simb. (ẹ̑) |rimska števka petsto|; kem. devterij
d3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›
d- [də̀ in dé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) d-línija, d-mól, d-rázred; prim. d1
D- [dé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) D-dúr, D-vitamín; D-vitamínski; prim. D1
dandi -ja [dá tudi dé] m z -em člov. (ȃ; ẹ̑) žarg. angleški ~i |gizdalini|
dandijev -a -o (ȃ; ẹ̑) žarg.
dandijevski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijstvo -a [dá tudi dé] m, pojm. (ȃ; ẹ̑) žarg. |gizdalinstvo|
dandízem -zma [da tudi de] m, pojm. (í) žarg. |gizdalinstvo|
D-dúr -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ȗ) glasb.
de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja
De Amícis -a [iči] m, oseb. i. (ȋ) |italijanski pisatelj|
De Amícisov -a -o (ȋ)
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina
de Courtenay ~ -ja [də kurtené -êja] m z -em oseb. i. (ẹ̑ ȇ)
de Courtenayjev ~ -a ~ -o (ȇ); prim. Baudouin de Courtenay
de Cuéllar ~ -ja [kvéljar] m z -em oseb. i. (ẹ̑)
de Cuéllarjev ~ -a ~ -o (ẹ̑); prim. Perez de Cuéllar
de fácto [fak] ozirn. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. dejansko: ~ ~ odloča sam
de Gaulle ~ -lla [də gól] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski politik|
de Gaullov ~ -a ~ -o (ọ̑)
De Glêria ~ -e in De Glêria ~ -a [ija] m, druga oblika z -em oseb. i. (ȇ; ȇ) |slovenski filmski snemalec|
De Glêrijev ~ -a ~ -o (ȇ), ●De Glêrijin ~ -a ~ -o (ȇ)
degolíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
degolístka -e ž, člov. (ȋ)
dególovec -vca m z -em člov. (ọ̑) |privrženec de Gaulla|
dególovka -e ž, člov. (ọ̑)
dególovčev -a -o (ọ̑)
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
dehtív -a -o [də tudi de]; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~o cvetje dišeče, dehteče
dehtívost -i ž, pojm. (í) neobč.
de iúre [ju] ozirn. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. pravno: priznati kaj ~ ~
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati
dencè -à in dènce -a [də] s (ȅ ȁ; ə̀) manjš. |dno|
de Sáde ~ -da [də sad-] m, oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj|
de Sádov ~ -a ~ -o (ȃ)
desádovski -a -o [də] (ȃ) ~a literatura
de Saussure ~ -rja in de Saussure ~ -ra [də sosír] m, prva oblika z -em oseb. i. (ȋ; ȋ) |švicarski jezikoslovec|
de Saussurjev ~ -a ~ -o in de Saussurov ~ -a ~ -o (ȋ; ȋ)
De Síca ~ -e in De Síca ~ -a [ka] m, oseb. i. (ȋ ȋ) |italijanski režiser|
De Sícov ~ -a ~ -o (ȋ), ●De Sícin ~ -a ~ -o (ȋ)
dèska -e in deskà -è [də] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̀; ȁ ȅ) razžagati ~o; hrastove ~e; likalna ~; razglasna ~; šahovska ~; poud. nastopiti na odrskih ~ah |na gledališkem odru, v gledališču|; publ. odskočna ~ za njegovo uveljavitev |omogočenje|; šport.
deskálen -lna -o [də] (ȃ)
deskálni -a -o [də] (ȃ) ~ šport
dèskar -ja [də] m z -em člov. (ə̏) ~i ob obali; ~ na snegu
dèskarka -e [də] ž, člov. (ə̏)
dèskarjev -a -o [də] (ə̏)
dèskarski -a -o [də] (ə̏) ~o tekmovanje
dèskast -a -o [də]; bolj ~ (ə̀; ə̏) ~ vrh gore
dèskati -am [də] nedov. -ajóč, -áje; dèskanje (ə̏) |jadrati na deski|
deskáti -ám [də] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; deskánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ steno |oblagati z deskami|
deskôvnik -a [də] m (ȏ) tisk. ~ s tiskarskimi stavki
deščén -a -o [də] (ẹ̑) ~ strop
deščénost -i [də] ž, pojm. (ẹ̑)
dèščica -e in deščíca -e [də] ž (ə̀; í) manjš. parketna ~
dèščičast -a -o in deščíčast -a -o [də] (ə̀; í) ~ pod
dèščičen -čna -o in deščíčen -čna -o [də] (ə̀; ə̏; ȋ) ~ strop
deščíti -ím [də] nedov. dèšči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; deščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) les. daščiti
déti2 dém dov. déš dé; déva désta désta; démo déte dêjo; dèj/dêj dêjte; dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́ ẹ̑) star. reči, dejati
dez.. [poudarjeno déz-] varianta predp. de.. |raz..| dezinficírati, dezodorírati, dezavuírati; deziluzíja
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
dèžek -žka in dežèk -žkà [də] m, skup. (ə̏; ə̏ ȁ) manjš.; poud. majski ~ |dež|
dežemér -a [də] m (ẹ̑) vremen. |priprava|
dežemérski -a -o [də] (ẹ̑) vremen. ~a postaja
dèžen -žna -o [də] (ə̀; ə̏)
dèžni -a -o [də] (ə̀; ə̏) ~ plašč; ~e kaplje
deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem
dežéven -vna -o [də]; bolj ~ (ẹ́) ~ dan
dežévni -a -o [də] (ẹ́) ~e kaplje
dežévnost -i [də] ž, pojm. (ẹ́)
dežévje -a [də] s, skup. (ẹ̑) jesensko ~
dežévnat -a -o [də]; bolj ~ (ẹ̑) deževen: ~o jesensko vreme
dežévnica -e [də] ž (ẹ̑) |voda|
dežévnik -a [də] m živ. (ẹ́; ẹ̑) ~i v zemlji; jata ~ov
dežíti -í [də] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -íl -íla; dežênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. deževati: Začelo je ~
dèžjev -a -o [də] (ə̀; ə̏) redk. ~o vreme deževno
dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [də]; bolj ~ (ə̏; ȁ á á; ȁ ȃ á) vlažni, ~i kraji
dèžnatost -i in dežnátost -i [də] ž, pojm. (ə̏; á)
dežníca -e [də] ž, snov. (í) deževnica; števn., rastl. dežnikarica
dežníček -čka [də] m (í; ȋ) manjš.
dežník -a [də] m (í) odpreti ~; |goba|
dežníkar -ja [də] m z -em člov. (ȋ) |izdelovalec, popravljavec|
dežníkarica -e [də] ž, člov. (ȋ)
dežníkarjev -a -o [də] (ȋ)
dežníkaričin -a -o [də] (ȋ)
dežníkarica -e [də] ž (ȋ) |goba|
dežnikárna -e [də] ž (ȃ) delati v ~i
dežníkarski -a -o [də] (ȋ) ~a obrt
dežníkast -a -o [də]; bolj ~ (í) ~ klobuk pri gobah
dèžno- [də] prvi del prir. zlož. (ə̏/ə̏) dèžno-snéžen
dèžno-snéžen -žna -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑)
dèžno-snéžni -a -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑) ~e razmere
dídel [də] posnem. medm. (í/ȋ) ~ ~ dideldu
dideldáj [də] posnem. medm. (ȃ) Lajna poje ~ dideldu
dideldájček -čka [də] m (ȃ) kmet. žvrklja
dideldú [də] posnem. medm. (ȗ) Lajna poje dideldaj ~
d-mól -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
Drésden -dna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
drésdenski -a -o [də] (ẹ́)
Drésdenčan -a [də] m, preb. i. (ẹ́)
Drésdenčanka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
dudeldú [də] posnem. medm. (ȗ) Cigumigu, ~
dvótédenski -a -o [də] (ọ̑ẹ̑) ~ dopust
dvótédenskost -i [də] ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
édenski -a -o [də] (ẹ́; ẹ̑) izobr. rajski: ~ vrt
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
ênotédenski -a -o [də] (é/ȇẹ̑) ~ tečaj
fin de siècle ~ ~ -la [fen də sjékəl] m, pojm. (ẹ̑) |doba dekadence|
gnézdece -a [də] s (ẹ́; ẹ̑) manjš. kraljičkovo ~; ljubk. najino skupno ~ |dom, stanovanje|; omilj. podeželsko ~ |majhen, odročen kraj|
gódenčič -a tudi gôdenčič -a [də] m z -em živ. (ọ́; ó) |goden ptič|
golíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
golístka -e ž, člov. (ȋ)
Grádno -ega s, zem. i. (á) v ~em
grádenski -a -o [də] (á)
Grádenčan -a [də] in Grádenc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (á; á)
Grádenčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Graubünden -dna [gráu̯bíndən] m, zem. i. (áȋ) |švicarski kanton|: v ~u
graubündenski -a -o [də] (áȋ)
Graubündenec -nca [də] m z -em preb. i. (áȋ)
Graubündenka -e [də] ž, preb. i. (áȋ)
Graubündenčev -a -o [də] (áȋ)
grédeljnica -e [də] ž (ẹ̑) kmet. |palica|; teh. |veriga|
grédeljnik -a [də] m (ẹ̑) kmet. |klin|
izdehtéti -ím [de tudi də] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. izdišati se: Cvet je izdehtel
izdeževáti se -úje se [də] dov.; drugo gl. deževati (á ȗ) redk. nehati deževati: Izdeževalo se je
jèdet [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, kako si bled; ~, kaj takega pa še ne
jèdeta [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, padel bo; ~, koliko jih je
jézdec1 -a [də] m z -em člov. (ẹ̑) ~ priganja konja
jézdečev -a -o [də] (ẹ̑)
jézdec2 -a [də] m z -em živ. (ẹ̑) ~i pri pisalnem stroju; voj. pregraditi ulico s španskimi ~i |z ovirami|
Lópe de Véga -ja ~ -e in Lópe de Véga -ja ~ -a m, prva enota z -em oseb. i. (ọ̑ ẹ̑; ọ̑ ẹ̑) |španski pesnik in dramatik|
°Lópedevégov -a -o (ọ̑ẹ̑), ●Lópedevégin -a -o (ọ̑ẹ̑)~e pesmi pesmi Lopeja de Vege
mándelj -dlja tudi mándelj -na [də] m, prva oblika z -em (á; á)
1. olupiti ~; mn., snov. jesti ~e
2. vnetje ~ev
mándeljast● -a -o [də]; bolj ~ (á) mandljast, mandeljnast
mándeljc -a [də] m z -em živ. (ȃ) pešaj. zajčji samec; člov., neknj. pog., slabš. |mož, fant|
mándeljčev -a -o [də] (ȃ)
mándeljnast -a -o [də] (á) ~a oblika
mándeljnasto nač. prisl. [də] (á) ~ oblikovane oči
mándeljnov -a -o [də] (á) ~ cvet
nédra -der [də] s mn. (ẹ̑) neobč. (ženske) prsi: lepa ~; Pismo je skrila v ~
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
núdelj -na [də] m (ú) neknj. ljud. rezanec: ~ na robu krožnika; snov. dati ~e v juho
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Pálma de Mallòrca -e ~ -e [maljórka] ž, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto na Balearih|: na ~i ~ ~i
pálmski -a -o (ȃ)
Pálmčan -a m, preb. i. (ȃ)
Palmčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pas-de-Calais -a [pa-də-kalé -êja] m s -em/-om [em] zem. i. (ẹ̑ ȇ) |departma v Franciji|: v ~u
pasdecalaijski -a -o (ȇ)
Pasdecalaisčan -a m, preb. i. (ȇ)
Pasdecalaisčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
pas de deux ~ ~ -a [pa də dé dêja] m, tretja enota s -em/-om [em] pojm. (ẹ̑ ê) ples. |ples za dva|
pédenjčlôvek -éka [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ó ẹ́/ẹ̑ẹ́) star. zelo majhen človek
Pérez de Cuéllar -a ~ -ja [pérez de kvéljar] m, tretja enota s -em oseb. i. (ẹ́ ẹ̑) |generalni sekretar OZN|
°Pérezdecuéllarjev -a -o (ẹ́ ẹ̑) ~a politika politika Pereza de Cuellarja; prim. de Cuéllar
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž (ẹ̑ẹ́ẹ̑) ~ ustanovitve društva
pétinsédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
podeskáti -ám [də] dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; podeskánje; (-àt) (á ȃ) ~ stene |obložiti z deskami|
pòdežéven -vna -o [də] (ȍẹ́)
pòdežévni -a -o [də] (ȍẹ́) ~ hlad
podsêdeln -a -o [də] (ȇ)
podsêdelni -a -o [də] (ȇ) vet. ~a odeja
préden [də] podr. vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnikih ~ je odšel, je telefoniral; Ne morem kupiti, ~ ne dobim denarja
predímek -mka m (ȋ) jezikosl. ~ fra, de
prèdjézdec -a [də] m s -em člov. (ȅẹ̑)
prèdjézdečev -a -o [də] (ȅẹ̑)
pridehtéti -ím [də tudi de] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. pridišati: Vonj po ciklamah je pridehtel v sobo
púdeljček -čka [də] m živ. (ȗ) manjš.; neknj. pog. kodrček
Rádeljsko pólje -ega -a [də] s, zem. i. (á ọ̑) na ~em ~u
Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
razdehtéti se -ím se [də tudi de] dov. razdehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. razdišati se: Cvet se je kmalu razdehtel; Vonj lipe se je razdehtel po vsej hiši
Río -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) Rio de Janeiro
Río de Janêiro -a ~ -a tudi Río de Janêiro ~ ~ -a [rijo de žanejro] m, zem. i. (ȋ ȇ; ȋ ȇ) |brazilsko mesto|: v ~u ~ ~u
riodejanêirski -a -o (ȇ)
Riodejanêirčan -a m, preb. i. (ȇ)
Riodejanêirčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Sáde -da [sad-] m, oseb. i. (ȃ); gl. de Sade
Santiágo de Chíle -a ~ ~ [tja či] m, zem. i. (ȃ ȋ) |glavno mesto Čila|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Compostéla -a ~ ~ [tja ko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |špansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Cúba -a ~ ~ [tja ku] m, zem. i. (ȃ ȗ) |kubansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Saussure -rja in Saussure -ra [sosír] m, prva oblika s -em oseb. i. (ȋ; ȋ); gl. de Saussure
sêdelce -a [də] s (é; ȇ) manjš.
sêdeln -a -o [də] (ȇ)
sêdelni -a -o [də] (ȇ) ~ jermen
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ) ~o jermenje
sédem1 -- [də] s (ẹ́) ~ plus šest je trinajst ‹7 + 6 = 13›; zmagati s ~ proti tri ‹7 : 3›; točka A~ ‹A7›
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
sédem..1 [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdnéven, sédemmétrovka, sédemtisočák
sedem..1 [də] prvi del podr. zlož. sedemlétka
sédem..2 [də] del sklopa (ẹ́/ẹ̑) sédemdeset, sédemkrat sédemsto, sédemintrídeset
sedem..2 [də] del sklopa sedemnájst
sédemdeset1 -- [də] s (ẹ́) šteti do ~ ‹70›; ~ deljeno z deset je sedem ‹70 : 10 = 7›
sédemdeset2 -ih [də] glav. štev. (ẹ́) ~ kilometrov na uro ‹70 km/h›; pred ~imi leti
sédemdeset -ih [də] m, ž, s mn. (ẹ́; ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im sedemdesetim letom
sédemdeset.. [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdesetléten, sédemdesetlétnica
sédemdeseti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) praznovati ~ rojstni dan; ~a leta 19. stoletja |1870-1879|
sédemdesetlétnica -e ž [də] (ẹ́/ẹ̑ ẹ̑) praznovati ~o
sédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) čestitke ~u
sédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) zdrava ~
sédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemdesetmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~a razdalja
sédemdnéven -vna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) Izlet bo ~
sédemdnévni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~ tečaj
sédemka -e [də] ž (ẹ́) sedmica
sédemkrat [də] količ. kratn. prisl. (ẹ́) ponoviti ~; ~ večji
sédemkraten -tna -o [də] (ẹ́) ~a zmaga
sédemléten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) biti komaj ~
sédemlétni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o šolanje
sedemlétka -e ž [də] ž (ẹ̑) |doba; šola|
sédemlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) vpis ~ov v šolo
sédemlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemmésten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemméstni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o število
sédemmétrovka -e [də] ž (ẹ́/ẹ̑ẹ́; ẹ́/ẹ̑ẹ̑) šport. prisoditi ~o |prosti strel|
sédemmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~ trak
sedemnájst1 -- [də] s (á) ~ in tri je dvajset ‹17 + 3 = 20›
sedemnájst2 -ih [də] glav. štev. (á) biti star ~ let
sedemnájst -ih [də] m, ž, s mn., člov. (á) ~im so dali odpoved; nečlov. priti ob ~ih |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|
sedemnájst..1 [də] prvi del podr. zlož. (á) sedemnájstléten
sedemnájst..2 [də] del sklopa (á) sedemnájststo
sedemnájst..3 [də] podstava izpeljanke (á) sedemnájstkrat
sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|
sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|
sedemnájstléten -tna -o [də] (áẹ̑) ~ fant
sedemnájstlétnik -a [də] m, člov. (áẹ̑) sposobnosti ~ov
sedemnájstlétnica -e [də] ž, člov. (áẹ̑)
sedemnájstlétničin -a -o [də] (áẹ̑)
sedemnájststo -tih [də] glav. štev. (á) tisoč sedemsto: Leto ~ devetinosemdeset je pomembna zgodovinska letnica ‹1789›
sédemosmínski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȋ) ~ del celote
sédemsto1 -- [də] s (ẹ́) ~ deljeno s sto je sedem ‹700 : 100 = 7›; šteti do ~
sédemsto2 -tih [də] glav. štev. (ẹ́; ẹ́) ~ let
sédemsto -tih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́) ~im so že poslali odločbe
sédemstoti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) ~a obletnica ustanovitve ‹700.›
sédemtisočák -a [də] m (ẹ́á; ẹ̑á) poud. |gora|
sédemtisočglàv -áva -o in sédemtisočgláv -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȁ ẹ́/ẹ̑á ẹ́/ẹ̑á; ẹ́/ẹ̑ȃ) ~a množica
sédemúren -rna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ)
sédemúrni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ) ~ delavnik
Sêdlo -a s, zem. i. (é) v ~u
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ)
Sedljàn -ána in Sedlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Sedljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
skládenjski -a -o [də] (á) jezikosl. ~e zakonitosti
Sovódenj -dnja m, zem. i. (ọ̑) v ~u
sovódenjski -a -o [də] (ọ̑)
Sovódenjčan -a [də] m, preb. i. (ọ̑)
Sovódenjčanka -e [də] ž, preb. i. (ọ̑)
srédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a srečanja
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
šésttédenski -a -o [də] (ẹ̑ẹ̑) ~ dopust
Škédenj -dnja m s -em zem. i. (ẹ́) v ~u
škédenjski -a -o [də] (ẹ́)
Škédenjc -a [də] m s -em preb. i. (ẹ́)
Škédenjka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
Škédenjčev -a -o [də] (ẹ́)
tédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ zaslužek
tédensko [də] čas. prisl. (ẹ̑) ~ izplačevati; izhajati trikrat ~
Teilhard de Chardin -a ~ -a [tejár də šardén] m, oseb. i. (ȃ ȇ) |francoski jezuit in paleontolog|
°Teilharddechardinov -a -o (ȃȇ) ~a dela dela Teilharda de Chardina
Tírso de Molína -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ ȋ) |španski dramatik|
Tour de France ~ ~ -cea [túr də fráns] m, stvar. i. (ȗ ȃ) |francoska kolesarska dirka|
trítédenski -a -o [də] (ȋẹ̑) ~ tečaj; Zamuda je že ~a
vèčtédenski -a -o [də] (ȅẹ̑) ~o deževje
Vídem1 -dma m, zem. i. (í) |pri Grosupljem|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem2 -dma m, zem. i. (í) |del Krškega|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji|
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem pri Ptúju -dma ~ ~ m, zem. i. (í ú) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
vsakotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a oddaja
Wiesbaden -dna [vízbáden] m, zem. i. (ȋá) |nemško mesto|: v ~u
wiesbadenski -a -o [də] (ȋá)
Wiesbadenčan -a [də] m, preb. i. (ȋá)
Wiesbadenčanka -e [də] ž, preb. i. (ȋá)
zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju
zádenjski -a -o [də] (ȃ) ~ skok
zádenjsko [də] nač. prisl. (ȃ) hoditi, umikati se ~
Závodnje -a s, zem. i. (á) v ~u
závodenjski -a -o [də] (á)
Závodenjčan -a [də] m, preb. i. (á)
Závodenjčanka -e [də] ž, preb. i. (á)