1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
2.1.v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
2.2.v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb.dȍklē, ukr.nar.doklja < pslov.*dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...
čičeríka čičeríkesamostalnik ženskega spola[čičeríka]
1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat.Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
krastáča krastáčesamostalnik ženskega spola[krastáča]
1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat.Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologijenavadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat.Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnogovnač, neformalno, slabšalnokrota
1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat.Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologijevampirski netopir
3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.vàmpīr = bolg.vampír, rus.upýrь, češ.upír, morda iz pslov.*ǫpyrъ iz *ǫ-‛ne’ in *pyrъ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
bledíca bledícesamostalnik ženskega spola[bledíca]
1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
labiríntnica labiríntnicesamostalnik ženskega spola[labiríntnica] STALNE ZVEZE: hrastova labirintnica ETIMOLOGIJA: ↑labirint
pasijónka pasijónkesamostalnik ženskega spola[pasijónka]
1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat.Passiflora
STALNE ZVEZE: modra pasijonka ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat.passiflora, iz lat.passiō‛trpljenje’ + flōs‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1.1. predmet take ali podobne oblike
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
investicijska struktura, pri kateri se denar navadno večjega števila novih vlagateljev uporablja za izplačilo navadno manjšega števila starejših, predhodnih vlagateljev
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
precêjati precêjamnedovršni glagol[precêjati]
1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
3.1.v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
amortizácija amortizácijesamostalnik ženskega spola[amortizácija]
1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje
2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
2.1.iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2.v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.anonym, frc.anonyme, in lat.anōnymus iz gr.anṓnymos‛brez imena’, iz gr.a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma‛ime’ - več ...
anonímnost anonímnostisamostalnik ženskega spola[anonímnost]
1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat.Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologijemorski ježek
márčnica márčnicesamostalnik ženskega spola[márčnica]
1. užitna goba s sivkastim klobukom in debelim, krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj lat.Hygrophorus marzuolus; SINONIMI: iz biologijemarčna polževka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.radieren iz lat.rādere‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...
spodjédati spodjédamnedovršni glagol[spodjédati]
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnoizpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
. prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
hárpija hárpijetudiharpíja harpíjesamostalnik ženskega spola[hárpija]tudi[harpíja]
1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat.Harpya harpya
4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Harpyie in) lat.Harpyia iz gr.Harpyia
hríbovka hríbovkesamostalnik ženskega spola[hríbou̯ka]
1. ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju
jánež jánežasamostalnik moškega spola[jáneš jáneža]
1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat.Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanikevrtni janež
1.1. semena te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: sladki janež
1.2. zdravilni pripravek iz semen te rastline; SINONIMI: sladki janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat.Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
pítbul pítbula; tudipít bullsamostalnik moškega spola[pídbul]
1. kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier
2. slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: pitbul terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)
polónica polónicesamostalnik ženskega spola[polónica]
1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat.Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat.Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
4. grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem
5. večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat.Pentatomidae