amortizácija amortizácijesamostalnik ženskega spola[amortizácija]
1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje
2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
2.1.iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2.v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.anonym, frc.anonyme, in lat.anōnymus iz gr.anṓnymos‛brez imena’, iz gr.a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma‛ime’ - več ...
anonímnost anonímnostisamostalnik ženskega spola[anonímnost]
1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
čičeríka čičeríkesamostalnik ženskega spola[čičeríka]
1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat.Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
. kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
da1veznik I. v podredno zloženi povedi
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
hárpija hárpijetudiharpíja harpíjesamostalnik ženskega spola[hárpija]tudi[harpíja]
1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat.Harpya harpya
4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Harpyie in) lat.Harpyia iz gr.Harpyia
híšnica híšnicesamostalnik ženskega spola[híšnica]
ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
jánež jánežasamostalnik moškega spola[jáneš jáneža]
1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat.Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanikevrtni janež
1.1. semena te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: sladki janež
1.2. zdravilni pripravek iz semen te rastline; SINONIMI: sladki janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat.Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat.Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologijemorski ježek
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
krastáča krastáčesamostalnik ženskega spola[krastáča]
1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat.Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologijenavadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat.Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnogovnač, neformalno, slabšalnokrota
márčnica márčnicesamostalnik ženskega spola[márčnica]
1. užitna goba s sivkastim klobukom in debelim, krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj lat.Hygrophorus marzuolus; SINONIMI: iz biologijemarčna polževka
3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑o
pasijónka pasijónkesamostalnik ženskega spola[pasijónka]
1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat.Passiflora
STALNE ZVEZE: modra pasijonka ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat.passiflora, iz lat.passiō‛trpljenje’ + flōs‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1.1. predmet take ali podobne oblike
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
investicijska struktura, pri kateri se denar navadno večjega števila novih vlagateljev uporablja za izplačilo navadno manjšega števila starejših, predhodnih vlagateljev
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
piránja piránje; inpiranha; tudipirájasamostalnik ženskega spola[piránja]
1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat.Serrasalminae
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
. ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni
1.1. ta goba kot hrana, jed
polónica polónicesamostalnik ženskega spola[polónica]
1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat.Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat.Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
4. grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem
5. večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat.Pentatomidae
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnoizpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
. prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat.Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologijevampirski netopir
3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.vàmpīr = bolg.vampír, rus.upýrь, češ.upír, morda iz pslov.*ǫpyrъ iz *ǫ-‛ne’ in *pyrъ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
véverica vévericesamostalnik ženskega spola[véverica]
1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat.Sciurus vulgaris
2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat.Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica ETIMOLOGIJA: = cslov.věverica, hrv.vjȅverica, srb.vȅverica, star.rus.véverica, češ.veveřice < pslov.*věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er-‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov.vėverìs, latv.vãveris, stprus.weware, nperz.varvarah, lat.vīverra‛podlasica, vretica’ - več ...