Apokalípsa -e ž, stvar. i. (ȋ) |zadnja svetopisemska knjiga|
avtotipíja -e ž (ȋ) knjiga z ~mi; pojm. raba ~e v reprodukcijah
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
cimélija -e ž (ẹ́) izobr. |dragocena knjiga, rokopis|
četvérka -e ž (ẹ̑) biblio. |kvart|: Knjiga je izšla v ~i
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno
dvanajstérka -e ž (ẹ̑) biblio. |knjiga|; alp. navezati si ~e |dereze|
é-knjíga -e ž (ẹ̑-ȋ) rač. elektronska knjiga
Éksodus -a m, stvar. i. (ẹ̑) |Druga Mojzesova knjiga|
ênokolónski -a -o (é/ȇọ̑) tisk.: ~ stavek; Knjiga je ~a
ênokolónskost -i ž, pojm. (é/ȇọ̑) tisk.
enôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) izdelati ~ načrt za mesto; stilno ~a knjiga; Mnenja o tem niso ~a; publ. enoten glede koga/česa o kom/čem biti si ~ glede mnenja o igralcu |imeti enako mnenje|; publ. enoten v čem V tej zadevi so si ~i edini
enôtni -a -o (ó) ~ kruh
enôtnost -i ž, pojm. (ó)
Géneza -e ž, stvar. i. (ẹ̑) |Prva Mojzesova knjiga|
Guinnessova knjíga -e -e [gínesova] ž, stvar. i. (í í) |knjiga rekordov|
ilustrácija -e ž (á) knjiga z ~ami |s slikami|; pojm. ukvarjati se z ~o knjig; navesti kaj za ~o za ponazoritev
inkunábula -e ž (á; ȃ) biblio. |knjiga, tiskana pred letom 1500|
inténcijski -a -o tudi intencíjski -a -o (ẹ́; ȋ) ver. ~a knjiga
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
knjíga -e ž (í) listati po ~i; pritožna, zemljiška ~; poud.: čepeti pri ~ah |brati, študirati|; učiti se iz ~e življenja |iz izkušenj|; požirati ~e |hitro brati; veliko brati|
knjižúra -e ž (ȗ) slabš. |knjiga|
kúharica -e ž (ȗ) prakt.sp. kuharska knjiga
kvéčjemu zadržk. člen. (ẹ̑) To bo delal ~ tri dni; Danes ne bodo prišli, ~ jutri; Ta knjiga je razumljiva ~ za strokovnjaka
matríka -e ž (ȋ) star. matična knjiga; mat. strukturo izraziti z ~o
miniatúrka -e [ija] ž (ȗ) Knjiga je izšla kot ~; trg. žarg. ~e z alkoholnimi pijačami stekleničke
MK MK-ja tudi MK -- [məkə̀ in emká] m, prva oblika z -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) Mladinska knjiga
Mladínska knjíga -e -e ž, stvar. i. (ȋ í) |slovenska založba|
mnógokatéri -a -o mnog. vrst. zaim. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) marsikateri: ~a knjiga je ostala neprebrana
mnógokatéri -ega m, člov. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ je pogledal za njo
mnógokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~o so poslali na računalniški tečaj
mohôrjevka -e ž (ó) žarg. knjiga Mohorjeve družbe: brati ~e
nékam nedol. prisl. zaim. (ẹ́)
1. smer. prostor. ~ dol je šel; Knjiga se mi je ~ založila, a se nikakor ne spomnim, kam; ~ daleč od tod; Sem ~ jo je neslo; Ali ne bi šla tudi midva °~ na počitnice kam
2. količ., poud.: ~ debela se mi zdi |precej|; ~ ozkosrčen ideolog |nekoliko|; Najini usodi sta si ~ podobni |nekako|
obréza -e ž (ẹ̑) knjiga z zlato ~o
osmérka -e ž (ẹ̑) |dereza|; biblio. Knjiga je izšla v ~i |v oktavu|
platníca -e ž (í) knjiga z usnjenimi ~ami
podárjen -a -o tudi podarjèn -êna -o (ȃ; ȅ é é) ~a knjiga
podárjenost -i tudi podarjênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kratek ~; hladen, lep ~; ~ v globino; poud.: ~ v preteklost |raziskovanje preteklosti|; skriti se radovednim ~om |ljudem|; požirati koga s ~om |poželjivo ogledovati|
2. Z vrha se jim je odpiral lep ~ |razgled|; poud. Kamor nese ~, so polja |vsenaokrog|
3. imeti različne ~e na kaj; Njegov ~ na življenje je optimističen
4. V tem ~u se prav nič ne razlikujeta glede tega; V estetskem ~u je knjiga zanimiva estetsko; na ~ prisoditi komu kaj po zunanjem videzu; na ~ preprosta stvar na videz; poud.: prikupiti se komu na prvi ~ |ob prvem srečanju|; ljubezen na prvi ~ |ob prvem srečanju|
postíla -e ž (ȋ) ver. |knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev|
prídiga -e ž, pojm. (í) nedeljska ~; poud. zaslužiti si ~o |opominjanje, oštevanje|; števn. knjiga pridig
prílika -e ž (í)
1. priložnost, možnost: ~ za pogovor; ob ~i obiskati koga; poud. dati komu ~o, da se izkaže; obleka za posebne ~e; publ.: ~e so se spremenile razmere, okoliščine; sprejeti nov statut ob ~i kongresa ob kongresu; Knjiga bo po (vsej) ~i izšla zelo verjetno
2. svetopisemska ~; ~ o izgubljenem sinu
prodajljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a knjiga
prodajljívost -i ž, pojm. (í)
rába -e ž, pojm. (á) ~ slovarja; vzeti kaj iz ~e; knjiga za šolsko ~o; biti za ~o
razgrábljen -a -o (ȃ) ~e krtine; poud. Knjiga je ~a |razprodana|
razgrábljenost -i ž, pojm. (ȃ)
Razodétje -a s, stvar. i. (ẹ̑) |zadnja svetopisemska knjiga|
slovénika1 -e ž (ẹ́) slovstv. žarg. |knjiga v slovenskem jeziku|
státi1 stánem nedov. -i -íte; stàl -ála; (stàt) (á ȃ) Koliko ~e ta knjiga; stati koga Počitnice so nas preveč stale; poud. To ga bo še drago stalo |bo imelo slabe posledice|; stati koga kaj, °česa Napaka je moštvo stala zmago, °zmage; poud. Neprevidnost te lahko ~e glavo |zaradi neprevidnosti lahko umreš|
šembíljski -a -o (ȋ) nardp. ~e bukve |knjiga ljudskih prerokovanj|
špèh špêha m, snov. (ȅ é) neknj. pog. slanina; neknj. pog., poud. |podkožno maščobno tkivo pri človeku|; števn., neknj. pog., poud. |debela knjiga, debel sveženj listov|
težkó1 prisl. téžje (ọ̑; ẹ̑)
1. nač. ~ delati; ~ dihati, govoriti, hoditi; ~ naložen voz; ~ razumljiva knjiga; ~ prebavljiva hrana; Zaradi otrok gre ~ od doma
2. mer., poud.: ~ prizadeti koga |zelo|; ~ bolan, ranjen |hudo|; ~ pasti na tla |z močnim udarcem|
továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|; šol. žarg. učitelj, profesor
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
ujédanka -e ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) tehnika ~e jedkanice; števn. z ~ami ilustrirana knjiga z jedkanicami
vinjéta -e ž (ẹ̑) z ~ami okrašena knjiga; Cankarjeve ~e |črtice|
voluminózen -zna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) publ.: ~ kip prostorsko razsežen; ~a knjiga debela
voluminóznost -i ž, pojm. (ọ̑) publ.
vpísnica -e ž (ȋ) šol. |uradna knjiga|
všéčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) neobč.: skrbeti za ~ videz lep, prijeten; ~a misel zelo sprejemljiva; ~a ženska privlačna, lepa; všečen komu/čemu bralcu ~a knjiga
všéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.: zavedati se svoje ~i privlačnosti, lepote; poslušati kaj z ~jo z zadovoljstvom; števn., neobč. pripovedovati si ~i prijetne stvari
vžgáti1 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh|
vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|
zapeljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ nasmeh; poud.: ~a knjiga |zelo zanimiva, privlačna|; ~a priložnost |zelo ugodna, primerna|
zapeljívo -ega s, pojm. (í) nekaj ~ega na njej
zapeljívost -i ž, pojm. (í) ~ glasu; števn., poud. ~i življenja |zanimive, privlačne stvari|
zgovórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ nastopati pred občinstvom; Knjiga ~ priča o pisateljevi nadarjenosti
zlépljenka -e ž (ẹ́) publ. Knjiga je nekakšna ~ |vsebinsko zelo raznorodna|
žêpen -pna -o (ȇ)
žêpni -a -o (ȇ) ~ nož; ~ računalnik; ~a knjiga; publ. ~e državice |zelo majhne|