eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
dvátisočák dvátisočáka samostalnik moškega spola [dvátisočák] ETIMOLOGIJA: ↑dva + ↑tisoč
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc] STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
gójzar gójzarja; tudi gójzer samostalnik moškega spola [gójzar] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Goiserer, po krajevnem imenu Bad Goisern v Avstriji - več ...
górnik1 górnika in gorník gorníka samostalnik moškega spola [górnik] in [gorník] ETIMOLOGIJA: ↑gora
górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik] STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: ↑gora
hribolázenje hribolázenja samostalnik srednjega spola [hribolázenje] ETIMOLOGIJA: ↑hribolaziti
husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski] STALNE ZVEZE: sibirski husky
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta
kíklop kíklopa in kiklóp kiklópa samostalnik moškega spola [kíklop] in [kiklóp] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kyklop in lat. Cyclōps iz gr. Kýklōps, prvotno ‛okroglooki’, glej ↑cikel
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kozlôvski kozlôvska kozlôvsko pridevnik [kozlôu̯ski] FRAZEOLOGIJA: kozlovska sodba
ETIMOLOGIJA: ↑kozel
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
navigírati navigíram nedovršni in dovršni glagol [navigírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. navigieren iz lat. nāvigāre ‛pluti’, iz nāvis ‛ladja’
parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast] STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: ↑piramida
pogórje pogórja samostalnik srednjega spola [pogórje] ETIMOLOGIJA: iz po gorah
sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje] ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje
špičák špičáka samostalnik moškega spola [špičák] ETIMOLOGIJA: ↑špica
visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje] ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora
vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác] ETIMOLOGIJA: ↑vrh

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava prim. bleščati se
čòk čôka m (ȍ ó)
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
čŕta -e ž (ŕ)
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
devét devêtih štev. (ẹ̑ é)
1. izraža število devet [9]
a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h
b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni
// neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož
● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.:, igr. pikova devet devetica, devetka
díh -a m (ȋ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
// dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
// knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
● ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
divôta -e ž (ó)
zastar. čudovitost, lepota: to je prava divota; divote gora
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
gôra -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó)
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu
2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora
3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode
4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu
gôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
hrbtíčast -a -o prid. (í)
podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora
íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi)
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanjeprim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč
izpírati -am tudi spírati -am nedov. (ī)
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: izpirati perilo; izpirati z mlačno vodo; prati in izpirati / izpirati rano z alkoholom; izpirati usta
2. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izpirati blato z lopate; izpirati kri z roke
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati kaj drobnega: nalivi izpirajo zemljo; hudourniki izpirajo kamenje z gora / voda izpira jarke
4. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: izpirati zlato
♦ fot. izpirati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; med. izpirati nožnico; izpirati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz želodca strupene ali odvečne snovi
izréden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; izredni slušatelj, študent slušatelj, študent izrednega študija; redni in izredni vlaki; izredni občni zbor; izredna izdaja časopisa; izredno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
♦ min. izredni žarek žarek, ki se pri dvolomni snovi ne lomi točno po zakonu o lomu svetlobe
// ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izredne dosežke; poudariti izreden pomen dela; doživeti izreden uspeh / izreden delavec, športnik je; ta učenec je izreden zelo dober, sposoben
// nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate izredna prilika; izredno doživetje / imeti izreden ugled; pokazati izredno zanimanje / izredna lepota gora
2. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: izredna gibljivost sestavnih delov; izredna moč, nadarjenost; izredna uigranost orkestra / kvaliteta novih izdelkov je izredna
izrísati -ríšem dov. (ȋ)
1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo: izrisati načrt; vse podobe je skiciral, precej jih je tudi izrisal; pren. pokrajino je pisatelj izrisal z izredno fantazijo; igralec je jasno izrisal značaj glavnega junaka
2. prerisati: model avtomobila je izrisal iz revije prim. zrisati
jemáti jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é)
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
jézero1 stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
Klék -a m (ẹ̑)
etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek
koníčast -a -o prid. (í)
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico: koničasti vrhovi gora / koničasti čevlji / koničasti listi; mož s koničasto brado / koničasto deblo na enem koncu precej tanjše kot na drugem
kristálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kristal:
a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor
b) kristalna gora / čudovita kristalna palača
c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo
2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad
♦ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke
krížati -am nedov. in dov. (ī)
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
// nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
// ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
ledén3 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno
2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion
létati -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́)
1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov
2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme
3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje; letati ven in noter
4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
markánten -tna -o prid., markántnejši (ȃ) knjiž.
1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza
2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje
modríti1 -ím nedov., modrèn (ī í)
delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri
mogóčen -čna -o prid., mogóčnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr.
1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo
// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo
2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad; mogočen hrast; mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem
b) velikega števila: mogočna družina rastlin; opazoval je mogočno množico pred seboj; zbral je mogočno vojsko
c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas; povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba
č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan; mogočna prispodoba o hrastu
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujše
naróčje -a s (ọ̑)
1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
nédra -der s mn. (ẹ̑)
knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca
// prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra
nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
njén -a -o zaim. (ẹ́)
1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
// izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
// v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
● star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.:, pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
nòr nôra -o prid. (ȍ ó)
1. pog. duševno bolan: nor človek; biti nor / delati se norega
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave
// ekspr. neumen, nespameten: ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti
3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu
● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor
♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
očák -a m (á)
1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
// nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
● zastar. oglejski očak patriarh
odpádati -am nedov. (ā ȃ)
zaradi popuščenih vezi, stika prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: listi rumenijo in odpadajo; omet odpada v kosih; črvivo sadje samo odpada
● zastar. ta gora strmo odpada proti severu pada; publ. kar četrtina vojnih žrtev odpada na to deželo je v tej deželi
ognjeník -a m (í)
kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu
Olímp1 -a m (ȋ)
v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi: gostije bogov na Olimpu; pren., ekspr. stopiti z Olimpa med navadne zemljane
osamélec -lca [osamelca in osameu̯ca] m (ẹ̑)
1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca
2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota
ósemtisočák -a [osəmtisočak] m (ọ̄-á)
osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak
Parnás -a m (ȃ)
v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas
● knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
pás -ú tudi -a m, mn. pasôvi stil. pási; im., tož. dv. pasôva tudi pása (ȃ)
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jih je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
● ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
// ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
6. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; pospeševalni pas vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila; prehitevalni pas; (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; razmejiti vozne pasove; zaviralni pas vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila
♦ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme
péttisočák -a m (ẹ̑-á)
1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov
// pog. bankovec v tolikšni vrednosti: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki
2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak
pobráti -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é)
1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti
// postopno narediti
a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti
b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali
2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo
// narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče
// z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil
3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke
// narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino
4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus
5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali
6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. na hitro jo je pobralo
// uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot vzklik strela, vrag naj pobere vse skupaj
7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane
8. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati
9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav
10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva
11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega
● avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal
♦ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena
podnóžje -a s (ọ̑)
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. (á á á)
1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr. pokaži mi človeka, ki to zmore povej mi zanj
2. navadno s prislovnim določilom usmeriti pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: priča je pokazala zadnjega v vrsti; pokazati proti hiši, na spečega; pokazati kaj z očmi, z roko / kot ukaz psu pokaži
// usmeriti koga kam z določenim namenom, zahtevo, navadno z roko: pokazal mu je k naslanjaču; molče mu je pokazal naprej v drugo sobo / sédi, mi je prijazno pokazal stol / pokazati tujcu bližnjico, pot; pren., knjiž. pokazati narodu pot k svobodi
3. dati podatek, informacijo o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je pokazal 180 km; tehtnica je pokazala več, kot je pričakoval
4. nav. ekspr. narediti, da postane kaj vidno, opazno: ko se je usedla, je pokazala kolena; kadar se zasmeje, pokaže svoje lepe zobe
5. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: pokazati uporabnost česa; pokazal mi je, kako se to naredi, pa sem pozabil / s prsti jim je pokazal, da je ura tri; s tem dejanjem ste mi pokazali, kaj je moja naloga / črke mu je pokazal brat, drugo se je naučil sam / pokazati komu svojo moč, oblast / kolektiv že lahko pokaže prve uspehe / publ., z oslabljenim pomenom igralci so pokazali lepo igro so igrali lepo
// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: v članku, govoru je jasno pokazal, kdo je kriv / pisatelj je v romanu pokazal življenje kaznjenk opisal, prikazal; publ. tu želim samo na kratko pokazati na nekatere napake opozoriti, omeniti / to dejstvo jim je pokazalo sled za ugrabljenim
6. postati izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca je pokazala izgubo; poznejši dogodki so pokazali, da so bili pomisleki neupravičeni; se bo že pokazalo, kdo ima prav / ta teza se je pokazala za napačno
7. narediti vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: pokazati jezo, naklonjenost; ni pokazal, da je presenečen / publ. zdaj moramo pokazati budnost biti budni, pazljivi / svojih čustev na zunaj ni pokazal
b) lastnost, značilnost: pokazati hrabrost, strpnost / pokazati lastnosti dobre gospodinje / ekspr. ta igralec je pokazal največ je bil najboljši, je igral najboljše; pokazati se hvaležnega; pokazati se junaka, upornika
c) razmerje, odnos: pokazati nadarjenost za glasbo; pokazati veliko vnemo, dobro voljo; ni pokazal želje, da bi odšel
● pog. mož mi že tri mesece ni dinarja pokazal ni dal nič denarja; ekspr. reka je na več mestih pokazala dno je suha, brez vode; pokazati figo, fige pog. če boš tak, ti bo dekle pokazalo figo, fige te bo dekle (za)pustilo; ne bo ustreglo tvoji želji, zahtevi; pog. ko me je prosil za denar, sem mu pokazal figo sem naredil figo kot znamenje zavrnitve; pog. tokrat mu je sreča pokazala figo ni imel sreče; pokazati hrbet pokazal jim je hrbet obrnil se je tako, da so videli njegovo hrbtno stran; pog. pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. po tem dogodku je vasi za zmeraj pokazal hrbet jo je za zmeraj zapustil, se odselil iz nje; pog., ekspr. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. najprej sami kaj pokažite, potem bo tudi občina pomagala naredite, ustvarite; ekspr. pokazati (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost; ekspr. bezeg je že pokazal liste pognal; ekspr. pokazati komu osla, osle razpreti prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust pomoliti jezik; ekspr. ob prvih strelih bo pokazal pete, podplate zbežal; ekspr. pokazati šefu roge upreti se mu; publ. gora je alpinistom pokazala roge, zobe (na gori) so nastale neugodne okoliščine, zlasti vremenske; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; pokazati zobe ekspr. molči, je spet pokazal zobe je jezno, grozeče rekel; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. ti že pokažem žival mučiti ker mučiš žival, ti bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča, na belo točko dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; ekspr. zvečer mu je oče pokazal, kaj se pravi materi odgovarjati ga je natepel, nabil; ekspr. jim bom že pokazal, kako trde so moje pesti napadel, pretepel jih bom; ekspr. breskve so lepo pokazale, toda pozneje jim je škodila slana so od začetka lepo kazale; ekspr. to dekle ima kaj pokazati je bogata, premožna; je postavna, lepa
posípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi
predvsèm člen. (ȅ)
1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / jezen je na ves svet in predvsem nase
2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi
// izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred2
preségati -am nedov. (ẹ̄)
1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30 °C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to
// biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega
// biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo
2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan
// delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila
3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata
4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja
● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju
♦ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati
razglédnik -a m (ẹ̑)
1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik
2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je čudovit razglednik / Vodnikov razglednik
3. knjiž. izvidnik: četa je poslala naprej razglednike
razvódnica -e ž (ọ̑)
1. geogr. črta, ki ločuje, razmejuje dve porečji ali povodji: razvodnica med Jadranskim, Egejskim in Črnim morjem / ta gora je razvodnica; pren., ekspr. idejna razvodnica
2. elektr. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami: ker je v sobi ena sama vtičnica, potrebujejo razvodnico / vtična razvodnica
rébrje -a s (ẹ̑)
zastar. nagnjen svet, strmina: jezditi po rebrju; gora s skoraj navpičnim rebrjem
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
rogàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot vzklik tristo rogatih hudičev
// ki ima velike rogove: rogat vol
● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna
♦ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.:, evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot vzklik tristo rogatih
rôgljast -a -o prid. (ó)
1. ki ima roglje: rogljasto orodje / ekspr. rogljasta gora
2. podoben roglju: rogljast izrastek
rôsa -e stil. -é ž (ó)
drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič)
// drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
samotárka -e ž (á)
1. ženska ali žival, ki hote živi sama, brez stikov, povezave z drugimi: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka
2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: gora samotarka
sédemtisočák -a [sedəmtisočak] m (ẹ̄-á)
sedem tisoč metrov visoka gora: uspešen vzpon na sedemtisočak
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í)
1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
// delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
snežník -a m (í)
visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: na obzorju so se dvigali snežniki
svét3 -a -o prid., svetêjši (ẹ̑ ẹ́)
1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v Pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število
4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina
● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica
šésttisočák -a m (ẹ̑-á)
šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake
šílast -a -o prid. (í)
dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora
// ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena
// ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik
♦ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
šmáren2 -rna -o prid. (á)
nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora
● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; šmarna petica nekdaj petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene
♦ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis
štíritisočák -a m (ī-á)
štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
tisočák -a m (á)
1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov
// bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak
2. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak
tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ)
ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
trítisočák -a m (ȋ-á)
tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
upréti uprèm dov., upŕl (ẹ́ ȅ)
1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke
// dati v tak položaj, da močno pritiska na kaj: uprl je drog v čoln in ga odrinil / upreti hrbet v tram in ga privzdigniti; z vso silo je uprl nogo v vrata
2. usmeriti, nameriti: upreti topovske cevi proti trdnjavi / upreti obraz v sonce
● ekspr. upreti oči, pogled v koga začeti ga gledati
utrípniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti malo zaznaven, rahel gib: utripniti z vekami / oči so nekajkrat utripnile
2. navadno v zvezi z žila razširiti se in skrčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi: žila mu je močneje utripnila
3. za kratek čas se pojaviti in prenehati: izza gora je utripnila svetloba
4. prižgati se in ugasniti: svetilnik je utripnil po točno določenem času
veličájen -jna -o prid. (ȃ)
star. veličasten: veličajna gora / veličajen prizor
veličáva -e ž (ȃ)
star. veličina, veličastnost: vrniti človeku nekdanjo veličavo / občudovati veličavo gora
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī)
1. ki dosega visoko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev / število a je večje od b
č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju prim. več, večji, veliki, veliko
vênec -nca m (é)
1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
// ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
vésna -e ž (ẹ̄)
1. pesn. pomlad: cvetoča vesna; prihod vesne
2. nav. mn., etn., po ljudskem verovanju vsako od bajeslovnih ženskih bitij, ki prihajajo februarja z gora v dolino budit naravo: pripoved o vesnah
3. agr. zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo: saditi vesno / krompir vesna
vikariát -a m (ȃ) rel.
1. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji, duhovnija: Kranjska gora je bila vikariat radovljiške župnije
// upravna enota Katoliške cerkve, ki uradno še ni škofija: vikariat in škofija
2. naslov in službeno mesto vikarja: dati komu vikariat
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost; ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode
// ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped
// ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok
3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko
// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest
// ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani
4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton
5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države
// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje
6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo
// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce
// v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole nekdaj razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije
7. ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji
8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam
9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita
// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok
10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje
// biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja
11. v zvezi visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu:
● knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jezikosl. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; les., tekst. visoki lesk; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; pravn. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia
vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó)
1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda
// ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške
2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja; voda izvira pod hribom; vode naraščajo, upadajo; vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje; regulirati vode v nižini; zajeziti vodo; iti v vodo; bresti po vodi; globoka, plitva voda; žuborenje vode; mlin na vodo; ob vodi živeča ptica; prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar; nekateri sadeži imajo veliko vode
4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč1, urin1: otrok ni mogel zadržati vode; pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča
// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo
5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda; kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje; ustna voda; voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki
vréči vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ́ ȓ)
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito vreči / vrgel (si) je torbo čez ramo in odšel / vreči mrežo, trnek v vodo; vreči sidro / vreči kepo v koga; vreči puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino; vreči žogo visoko v zrak / vrgel je lopato iz rok in stekel; vreči proč pokvarjeno hrano zavreči; vreči stran prazno steklenico odvreči / dogovorili so se, da bodo vrgli kovanec se bodo odločili na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca po metu; vrgla sta kocko za zadnjo cigareto žrebala sta s kocko / ekspr. vojaki so vrgli orožje iz rok so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; ekspr. vreči kovanec v avtomat dati, spustiti
♦ šport. vreči kopje
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročiti, da preide kaj na drugo mesto: konj je jezdeca vrgel s sebe / reka ga je vrgla na obalo; vihar je brodolomce vrgel na otok / brezoseb.: utopljenca je vrglo na breg; čoln je vrglo na sredo reke / bombniki so vrgli bombe spustili / vreči oporišče v zrak razstreliti ga
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru: sunek ga je vrgel nazaj; brezoseb. med zaviranjem je potnike vrglo naprej; ekspr. sanje so ga vrgle kvišku zaradi njih se je prebudil, sedel / vrgla ga je božjast dobil je napad božjasti
// ekspr. hitro, sunkovito premakniti kak del telesa: vrgla je glavo nazaj in se zasmejala; sedel je in vrgel noge od sebe; vreči roke kvišku
3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj: zgrabil je nasprotnika in ga vrgel / pes je vrgel otroka v sneg / vreči koga na tla, po tleh; pren., ekspr. že najmanjši neuspeh ga vrže
// nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen, skrb ga je vrgla na posteljo; brezoseb. nekaj dni je še hodil okoli, potem pa ga je vrglo
4. ekspr., s prislovnim določilom s silo spraviti koga od kod: vreči koga iz gostilne, stanovanja, urada / vreči koga čez prag / pog. vreči koga ven
5. ekspr. dati živini (živinsko) krmo: stopil je v hlev, da bi vrgel kravam / vreči konju ovsa / vreči kokošim
6. ekspr., s prislovnim določilom poslati, premestiti: sovražnik je svoje glavne sile vrgel na jug; četo so vrgli v boj / usoda ga je vrgla v ta kraj
7. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: na papir je vrgel nekaj verzov; na platno je vrgel prijateljevo podobo
8. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi vreči oči, pogled pogledati: vrgel je oči na razglas, sliko; vreči neprijazen pogled po kom, za kom / že zdavnaj je vrgel oči nanjo je vzbudila njegovo zanimanje; kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti
9. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vreči opazko, vprašanje; vrgel mu je psovko; za njim je vrgel jezno kletev / sonce je vrglo zadnji žarek skozi okno / lažeš, je vrgel iz sebe hitro, silovito rekel
// v zvezi z v povzročiti, da kdo preide v stanje, kot ga nakazuje določilo: ta dogodek ga je vrgel v bes, obup
10. navadno s prislovnim določilom povzročiti, narediti, da kaj kje je: gora je vrgla svojo dolgo senco na melišča; smreke so vrgle sence po pobočju / brezoseb. čez noč je vrglo nekaj snega padlo
// publ., v zvezi z na povzročiti, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: tako ravnanje je vrglo čudno luč nanj; to je vrglo senco na vse sodelavce / vreči na koga sum
11. pog., s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kupčija mu je precej vrgla; prodaja mu je vrgla toliko, da je lahko poplačal vse dolgove / les mu je vrgel lepe denarce
// prinesti, dati: glasovanje mu je vrglo malo glasov / koliko metrov drv bo vrglo drevo
● ekspr. liter vina ga vrže od litra vina je zelo pijan; nar. svinja je vrgla sedem prašičkov povrgla; ekspr. vreči karte na mizo razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; pog. vreči partijo taroka zaigrati; ekspr. vrgla mu je poljubček poljubila prste svoje roke in jo obrnila, iztegnila proti njemu; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; nar. repo vržemo na redko posejemo, vsejemo; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; pog. varovalko je ven vrglo varovalka je pregorela; publ. vreči vlado povzročiti, da mora odstopiti; ekspr. vreči koga iz društva, stranke, šole izločiti, izključiti; pog., ekspr. že navsezgodaj so ga vrgli iz postelje so zahtevali, povzročili, da je moral vstati; ekspr. vrgli so ga iz službe odpustili so ga, odpovedali so mu delovno razmerje; ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. ta misel ga je vrgla iz tira ga je vznemirila, razburila; ekspr. vreči koga s prestola vzeti mu oblast; star. vreči koga s prižnice oklicati; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. vrgla je to novico med zbrane prijatelje nenadoma, nepričakovano jim jo je sporočila; ekspr. vreči denar na cesto, skozi okno, stran dati, izdati denar za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vreči koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. vreči obleko nase, s sebe hitro se obleči, sleči; pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. vrgli so ga v ječo zaprli so ga; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; ekspr. to mu je vrgel v obraz to mu je brez obzirov rekel, očital; ekspr. vreči hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. vreči kozarček žganja vase izpiti na dušek; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; pog. čez vreči izbruhati, izbruhniti; pog. komu kaj naprej vreči očitati; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak
vrníti in vŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki drobiž dati drobiž v višini razlike med ceno in dobljenim denarjem
2. narediti, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vrniti ugrabljenega otroka staršem; vrniti ujetnike; vrniti pobeglega zločinca kaki državi
3. dati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vrniti obrtno dovoljenje; vrniti mandat
4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom narediti, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vrniti dopis; vrniti pismo pošiljatelju; vrniti rokopis v popravek / vrniti pokvarjeno stvar prodajalcu, proizvajalcu / učitelj učencem dolgo ni vrnil nalog
5. narediti, povzročiti, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: zdravila so mu vrnila vid; vrniti komu moč, svobodo / ta dogodek mu je vrnil samozavest
6. narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: vrniti komu dobroto, obisk; vrniti komu pogled; vrniti pozdrav odzdraviti / vrniti komu dobro s hudim
7. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo na mesto, od koder je prišel: vrniti ovce v čredo / vrniti vesoljsko plovilo na zemljo / vrniti ujeto žival v svobodo spustiti jo / ekspr. vrniti sanjača v stvarnost
8. star. odgovoriti: na te besede mu ni vedel vrniti nobene / tudi ti ne delaš prav, mu vrne
● knjiž. to doživetje ga je vrnilo dramatiki je povzročilo, da se je spet začel ukvarjati z dramatiko; ekspr. gora mu vrne klic povzroči odmev klica; ekspr. vrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati; vrniti komu milo za drago za žalitev, krivico se mu maščevati tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu; ekspr. vrniti komu zob za zob maščevati se mu z enako hudim dejanjem; ekspr. polje je letos desetkratno vrnilo je dalo glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; je dobro obrodilo
vršác -a m (ȃ)
knjiž. (visok) vrh, gora: dolino obkrožajo mogočni vršaci; povzpeti se na vršac / vršaci gora vrhovi
vsaksében -bna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki drži, vodi vsak na svojo stran: vsaksebni stezi / vsaksebna skupina raziskovalcev
// ki je, stoji vsak na svoji strani: vsaksebni vrhovi gora / ti dve politični ureditvi sta precej vsaksebni oddaljeni, narazen
vulkán -a m (ȃ)
1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna, silovita
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli vulkan ki ne bruha več; podmorski vulkan na morskem dnu
2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi z veliko močjo, silovitostjo: vulkan navdušenja, strasti
vzádi prisl. (ā)
star. zadaj: vzadi so štrleli vrhovi gora; najbolj vzadi so šli bolni in ranjenci / delala je vzadi za hišo / ostati vzadi za drugimi zaostati
vzpéti se vzpnèm se dov., vzpél se; nam. vzpét se in vzpèt se (ẹ́ ȅ)
1. s hojo navkreber priti kam: vzpeti se na vrh gore; vzpeti se po pobočju
// s premikanjem navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem, priti kam: vzpeti se na drevo, drog / vzpeti se po lestvi
// knjiž. premakniti se navzgor, kvišku; dvigniti se: letalo se vzpne skoraj navpično / ptica se vzpne pod oblake vzleti
2. dvigniti se, iztegniti kak del telesa: vzpni se, pa boš dosegel; jezdec se vzpne v stremenih / vzpeti se iz vode / konj se vzpne in zarezgeta / vzpeti se na prste; vzpeti se na zadnjih nogah / vzpeti se kvišku, navzgor
3. zrasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: bršljan se vzpne po deblu; fižol se je vzpel do vrha prekel
4. premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpeti se na konja, vozilo; vzpeti se komu na rame / plamen se je vzpel do strehe, pod nebo; sonce se je že visoko vzpelo je že visoko
5. doseči višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: cesta, svet se vzpne / steza se v ostrih vijugah vzpne do vrha
6. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpeti
// priti na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpeti se iz nižjih družbenih plasti; vzpeti se na mesto direktorja / vzpeti se po družbeni lestvici; vzpeti se v vrh moštva / družbeno se vzpeti
7. ekspr. priti v višjo glasovno lego: pesem se vzpne in spet spusti / glas se mu je grozeče vzpel
8. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število potovanj se je vzpelo za tretjino / živo srebro se je vzpelo do štirideset stopinj
● ekspr. nenadoma se pred popotnikom vzpne visoka gora se pojavi, pokaže; zastar. vzpeti roke iztegniti navzgor, dvigniti
zableščáti se -ím se tudi zableščáti -ím dov., zabléšči (se) tudi zablêšči (se); zabléščal (se) (á í)
1. odbiti iskrečo se svetlobo: oči so se ji zableščale; travnik se je zableščal od rose; gora se zablešči v soncu
// močno zasijati: nad mestom se je zableščalo sonce
2. belo se odraziti, pokazati: iz zelenja so se zableščale breze
zajékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. jekniti: od strahu je zajeknil / zvon je zajeknil
● knjiž. boli, je zajeknil rekel, povedal z ostrim, bolečino izražajočim glasom; knjiž. strel je zajeknil od gora odjeknil
zaóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
zardečíti -ím dov., zardéči in zardêči; zardéčil (ī í)
knjiž. pordečiti: sonce je zardečilo vrhove gora
zavétje -a s (ẹ̑)
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: trta v zavetju dobro uspeva; zavetje ob zidu / hiša daje marelici zavetje
2. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: iskati zavetje pred dežjem; iz zavetja gledati šviganje bliskov / ekspr. v sobi je našla zavetje njegova obsežna knjižnica / ekspr., z oslabljenim pomenom: hiteti v zavetje gora; biti varen v zavetju noči
3. kraj, prostor, kjer lahko kdo varno prebiva: prositi za zavetje; dati komu zavetje za nekaj dni; iz domačega zavetja oditi v mesto v šolo / koča je bila priljubljeno zavetje planincev / prositi za zavetje v tuji državi azil; pren. skriti se v zavetje ideologije
zgrabíti in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke
2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo
3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti nasprotnikove vojake ujeti
4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko
// izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg
6. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim
zváti zôvem nedov., zvál (á ó) star.
1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč
2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok
● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili
živoskálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki je iz žive skale: živoskalna gora; tla so živoskalna

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Aconcagua
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aconcague samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Andih
v prenesenem pomenu stena Aconcague
IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]
BESEDOTVORJE: aconcagovski
Altemaver
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Altemaverja tudi Altemaver Altemavra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [altemáver], rodilnik [altemáverja] tudi [altemávər], rodilnik [altemáu̯ra]
BESEDOTVORJE: altemaverski tudi altemavrski
Ama Dablam
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ama Dablama samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Ama Dablama
IZGOVOR: [áma dáblam], rodilnik [áma dáblama]
BESEDOTVORJE: amadablamski
Ameryjeva ledena polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ameryjeve ledene police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ledena plošča na Antarktiki
IZGOVOR: [êjmerijeva ledéna políca], rodilnik [êjmerijeve ledéne políce]
Anapurna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Anapurne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [anapúrna], rodilnik [anapúrne]
BESEDOTVORJE: Anapurnin, anapurnski
Arakan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Arakana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Mjanmaru
IZGOVOR: [arakán], rodilnik [arakána]
Babji zob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babjega zoba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Jelovici
IZGOVOR: [bábji zóp], rodilnik [bábjega zóba]
Babna Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [bábna gôra], rodilnik [bábne gôre]
BESEDOTVORJE: Babnogorec in Babenčan, Babnogorka in Babenčanka, Babnogorčev in Babenčanov, Babnogorkin in Babenčankin, babnogorski in babenski
Begunjska Vrtača
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Begunjske Vrtače samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Begunjske Vrtače
IZGOVOR: [begún’ska vərtáča], rodilnik [begún’ske vərtáče]
PRIMERJAJ: begunjski
Belska kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belske kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [bélska kóčna], rodilnik [bélske kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski
Broad Peak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Broad Peak samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [brót pík], rodilnik [brót píka]
Celovška špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovške špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Celovške špice
IZGOVOR: [celôu̯ška špíca], rodilnik [celôu̯ške špíce]
PRIMERJAJ: celovški
Cerro Torre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerro Torreja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Patagoniji
v prenesenem pomenu stena Cerro Torreja
IZGOVOR: [sêro tóre], rodilnik [sêro tóreja]
ČG
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ČG samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Črna gora
IZGOVOR: [čə̀gə̀], rodilnik [čə̀gə̀] in [čégé], rodilnik [čégé]
PRIMERJAJ: ME
Čo Oju
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čo Oja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Čo Oja
IZGOVOR: [čó óju], rodilnik [čó ója]
Črna gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črne gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Črna gora
država v Evropi
IZGOVOR: [čə̀rna gôra], rodilnik [čə̀rne gôre]
BESEDOTVORJE: Črnogorec, Črnogorka, Črnogorčev, Črnogorkin, črnogorski
Črna prst
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črne prsti samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [čə̀rna pə̀rst], rodilnik [čə̀rne pərstí]
Črni vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Pohorju
IZGOVOR: [čə̀rni və̀rh], rodilnik [čə̀rnega və̀rha]
Črnogorec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnogorca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [čərnogórəc], rodilnik [čərnogórca]
BESEDOTVORJE: Črnogorčev
Črnogorka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnogorke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [čərnogórka], rodilnik [čərnogórke]
BESEDOTVORJE: Črnogorkin
črnogorski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
črnogorska črnogorsko pridevnik
nanašajoč se na Črno goro
IZGOVOR: [čərnogórski]
PRIMERJAJ: Črnogorsko primorje
Črnogorsko primorje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnogorskega primorja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
obalno območje v Črni gori
IZGOVOR: [čərnogórsko primórje], rodilnik [čərnogórskega primórja]
PRIMERJAJ: črnogorski, primorje
Daulagiri
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Daulagirija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [dau̯lagíri], rodilnik [dau̯lagírija]
BESEDOTVORJE: daulagirijski
Debela peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Debele peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Debele peči
IZGOVOR: [debéla péč], rodilnik [debéle pečí]
Denali
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Denalija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Aljaski
v prenesenem pomenu stena Denalija
IZGOVOR: [denáli], rodilnik [denálija]
BESEDOTVORJE: denalijski
Dofineja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dofineje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [dofinêja], rodilnik [dofinêje]
BESEDOTVORJE: Dofinejec, Dofinejka, Dofinejčev, Dofinejkin, dofinejski
PRIMERJAJ: Kriterij po Dofineji
Dolgi hrbet
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolgega hrbta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Dolgega hrbta
IZGOVOR: [dôu̯gi hə̀rbət], rodilnik [dôu̯gega hə̀rpta]
Dolkova špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolkove špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [dólkova špíca], rodilnik [dólkove špíce]
Dovje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dovjega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [dôu̯je], rodilnik [dôu̯jega]
BESEDOTVORJE: Dovžan, Dovžanka, Dovžanov, Dovžankin, dovški
Dovška Baba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dovške Babe samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [dôu̯ška bába], rodilnik [dôu̯ške bábe]
PRIMERJAJ: dovški
Dovški križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dovškega križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Dovškega križa
IZGOVOR: [dôu̯ški kríš], rodilnik [dôu̯škega kríža]
PRIMERJAJ: dovški
Eiger
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Eigerja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Švici
v prenesenem pomenu stena Eigerja
IZGOVOR: [ájger], rodilnik [ájgerja]
BESEDOTVORJE: eigerski
Elbrus
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Elbrusa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Rusiji
IZGOVOR: [elbrús], rodilnik [elbrúsa]
BESEDOTVORJE: elbruški
El Capitan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
El Capitan samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kaliforniji
v prenesenem pomenu stena El Capitana
IZGOVOR: [el kapitán], rodilnik [el kapitána]
Erevan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Erevana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Armenije
IZGOVOR: [êrevan], rodilnik [êrevana]
BESEDOTVORJE: Erevančan, Erevančanka, Erevančanov, Erevančankin, erevanski
Frdamane police
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frdamanih polic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Frdamanih polic
IZGOVOR: [fərdámane políce], rodilnik [fərdámanih políc]
Fudži
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Fudžija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vulkan in najvišja gora na Japonskem
IZGOVOR: [fúdži], rodilnik [fúdžija]
BESEDOTVORJE: Fudžijev, fudžijski
Gašerbrum I
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gašerbruma I samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [gášərbrum êna], rodilnik [gášərbruma êna]
Gerlahovka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gerlahovke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Visokih Tatrah
IZGOVOR: [gêrlahou̯ka], rodilnik [gêrlahou̯ke]
Gozd – Martuljek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gozda – Martuljka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [gòst – martúljək], rodilnik [gôzda – martúlʼka] in [góst – martúljək], rodilnik [gózda – martúlʼka]
BESEDOTVORJE: Gozdmartuljčan, Gozdmartuljčanka, Gozdmartuljčanov, Gozdmartuljčankin, gozdmartuljski
Grčija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Grčije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Helenska republika
država v Evropi
IZGOVOR: [gə̀rčija], rodilnik [gə̀rčije]
BESEDOTVORJE: Grk, Grkinja, Grkov, Grkinjin, grški
ZVEZE: stara Grčija
Grintovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Grintovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Grintovca
IZGOVOR: [gríntovəc], rodilnik [gríntou̯ca]
BESEDOTVORJE: grintovški
Grossglockner
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Grossglocknerja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Avstriji
gorski prelaz v Avstriji
IZGOVOR: [grózglókner], rodilnik [grózglóknerja]
BESEDOTVORJE: Grossglocknerjev, grossglocknerski
PRIMERJAJ: Veliki Klek
Jalovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jalovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Jalovca
IZGOVOR: [jálovəc], rodilnik [jálou̯ca]
BESEDOTVORJE: Jalovčev, jalovški
Jezerska Kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jezerske Kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [jezêrska kóčna], rodilnik [jezêrske kóčne]
PRIMERJAJ: jezerski
Jezerski Stog
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jezerskega Stoga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Jezerskega Stoga
IZGOVOR: [jezêrski stók], rodilnik [jezêrskega stóga]
Jezerski vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jezerskega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Pohorju
gorski prelaz med Slovenijo in Avstrijo
IZGOVOR: [jezêrski və̀rh], rodilnik [jezêrskega və̀rha]
PRIMERJAJ: jezerski
Kalški greben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kalškega grebena samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
greben v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [kálški grebén], rodilnik [kálškega grebéna]
Kamienna Góra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamienne Góre samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [kamjéna gúra], rodilnik [kamjéne gúre]
BESEDOTVORJE: Kamiennogórčan, Kamiennogórčanka, Kamiennogórčanov, Kamiennogórčankin, kamiennogórski
Kamniški Dedec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamniškega Dedca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [kámniški dédəc], rodilnik [kámniškega détca]
PRIMERJAJ: kamniški
Kamniti lovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamnitega lovca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kamníti lôvəc], rodilnik [kamnítega lôu̯ca]
Kangčendzenga
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kangčendzenge samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Kangčendzenge
IZGOVOR: [kankčendzénga], rodilnik [kankčendzénge]
BESEDOTVORJE: kangčendzenški
Karmel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Karmela samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Izraelu
IZGOVOR: [karmél], rodilnik [karméla]
BESEDOTVORJE: karmelski
Kilimandžaro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kilimandžara samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Tanzaniji
IZGOVOR: [kilimandžáro], rodilnik [kilimandžára]
BESEDOTVORJE: kilimandžarski
Kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Kočne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
skrajšano ime za Jezersko in Kokrsko Kočno
v prenesenem pomenu stena Kočne
sedlo v Karavankah
IZGOVOR: [kóčna], rodilnik [kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski
PRIMERJAJ: Jezerska Kočna, Kokrska Kočna
Kokrska Kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kokrske Kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [kókərska kóčna], rodilnik [kókərske kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski
PRIMERJAJ: kokrski
Konjski špik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Konjskega špika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na meji med Avstrijo in Italijo
IZGOVOR: [kôn’ski špík], rodilnik [kôn’skega špíka]
Koroška Rinka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Koroške Rinke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [koróška rínka], rodilnik [koróške rínke]
PRIMERJAJ: koroški
Košutnikov turn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Košutnikovega turna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [košútnikou̯ túrn] in [košútnikou̯ túrən], rodilnik [košútnikovega túrna]
Kranjska Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kranjske Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
v prenesenem pomenu športna prireditev v Kranjski Gori
v prenesenem pomenu športni klub iz Kranjske Gore
IZGOVOR: [kránʼska gôra], rodilnik [kránʼske gôre]
BESEDOTVORJE: Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka, Kranjskogorčanov, Kranjskogorčankin, kranjskogorski
Kranjska Rinka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kranjske Rinke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [krán’ska rínka], rodilnik [krán’ske rínke]
PRIMERJAJ: kranjski
Krim
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Krima samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Sloveniji
IZGOVOR: [krím], rodilnik [kríma]
BESEDOTVORJE: krimski
Kriváň
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Kriváňa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Visokih Tatrah
IZGOVOR: [krívan’], rodilnik [krívanja]
BESEDOTVORJE: kriváňski
Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Križa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
drugo ime za Koroško Rinko
IZGOVOR: [kríš], rodilnik [kríža]
BESEDOTVORJE: kriški
PRIMERJAJ: Koroška Rinka
Krn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Krn samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kə̀rn] in [kə̀rən], rodilnik [kə̀rna]
BESEDOTVORJE: krnski
Krnsko pogorje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krnskega pogorja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pogorje v Vzhodnih Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kə̀rnsko pogórje], rodilnik [kə̀rnskega pogórja] in [kə̀rənsko pogórje], rodilnik [kə̀rənskega pogórja]
PRIMERJAJ: krnski
Kronplatz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Kronplatza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Dolomitih
IZGOVOR: [krónplác], rodilnik [krónpláca]
BESEDOTVORJE: kronplaški
Krsteniški Stog
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krsteniškega Stoga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kərsteníški stók], rodilnik [kərsteníškega stóga]
PRIMERJAJ: krsteniški
Kuk
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kuka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora nad Tolminom
IZGOVOR: [kúk], rodilnik [kúka]
Kukova špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kukove špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kúkova špíca], rodilnik [kúkove špíce]
K2
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 K2 in K2 K2 samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [ká dvá], rodilnik [ká dvája] in [ká dvá]
K2
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 K2 samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [ká dvá], rodilnik [ká dvá]
Ljubeljska Baba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubeljske Babe samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [ljubél’ska bába], rodilnik [ljubél’ske bábe]
PRIMERJAJ: ljubeljski
Lomniški ščit
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lomniškega ščita samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Visokih Tatrah
IZGOVOR: [lómniški ščít], rodilnik [lómniškega ščíta]
Lotse
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lotseja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [lótse], rodilnik [lótseja]
Lučka Baba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lučke Babe samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [lúčka bába], rodilnik [lúčke bábe]
Lučki Dedec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lučkega Dedca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Lučkega Dedca
IZGOVOR: [lúčki dédəc], rodilnik [lúčkega détca]
Mala Ilova Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Male Ilove Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Grosuplje
IZGOVOR: [mála ílova gôra], rodilnik [mále ílove gôre]
BESEDOTVORJE: Maloilovogorčan in Maloilovec in Ilovec, Maloilovogorčanka in Maloilovka in Ilovka, Maloilovogorčanov in Maloilovčev in Ilovčev, Maloilovogorčankin in Maloilovkin in Ilovkin, maloilovogorski in maloilovski in ilovski
Mala Martuljška Ponca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Male Martuljške Ponce samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [mála martúl’ška pónca], rodilnik [mále martúl’ške pónce]
PRIMERJAJ: martuljški
Mali Kanin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Kanina samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [máli kanín], rodilnik [málega kanína]
BESEDOTVORJE: kaninski
Mali Oltar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Oltarja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Malega Oltarja
IZGOVOR: [máli oltár], rodilnik [málega oltárja]
Mali Snežnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Snežnika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Snežniškem pogorju
IZGOVOR: [máli snežník], rodilnik [málega snežníka]
Malo Kladivo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Kladiva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [málo kladívo], rodilnik [málega kladíva]
Malo Špičje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Špičja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [málo špíčje], rodilnik [málega špíčja]
Manaslu
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Manasluja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [manáslu], rodilnik [manásluja]
BESEDOTVORJE: manaslujski
Mangart
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mangarta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Mangarta
IZGOVOR: [mángart], rodilnik [mángarta]
BESEDOTVORJE: mangartski
Mangrt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mangrta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [mángərt], rodilnik [mángərta]
USTREZNEJE: Mangart
Marmolada
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marmolade samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Dolomitih
v prenesenem pomenu stena Marmolade
ledenik v Dolomitih
IZGOVOR: [marmoláda], rodilnik [marmoláde]
BESEDOTVORJE: Marmoladin, marmoladski
Matkova kopa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Matkove kope samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mátkova kôpa], rodilnik [mátkove kôpe]
Matterhorn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Matterhorna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na meji med Švico in Italijo
v prenesenem pomenu stena Matterhorna
IZGOVOR: [mátərhórn] in [mátərhórən], rodilnik [mátərhórna] in [máterhórn] in [máterhórən], rodilnik [máterhórna]
BESEDOTVORJE: matterhornski
ZVEZE: bovški Matterhorn
ME
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ME samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Črna gora
IZGOVOR: [mə̀é], rodilnik [mə̀é] in [èmé], rodilnik [èmé]
PRIMERJAJ: ČG
Mojstrana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mojstrane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [mójstrana], rodilnik [mójstrane]
BESEDOTVORJE: Mojstrančan, Mojstrančanka, Mojstrančanov, Mojstrančankin, mojstranski
Montaž
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Montaža samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
IZGOVOR: [montáš], rodilnik [montáža]
BESEDOTVORJE: Montažev, montaški
PRIMERJAJ: Špik nad Policami
Mont Blanc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mont Blanca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na meji med Francijo in Italijo
v prenesenem pomenu stena Mont Blanca
IZGOVOR: [món blán], rodilnik [món blána] tudi [mónt blánk], rodilnik [mónt blánka]
BESEDOTVORJE: Mont Blancov, montblanški
Montecassino
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Montecassina tudi Monte Cassino Monte Cassina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
benediktinski samostan v Italiji
IZGOVOR: [mọntekasíno], rodilnik [mọntekasína]
BESEDOTVORJE: montecassinski
Mont Ventoux
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mont Ventouxa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Provansi
IZGOVOR: [món vantú], rodilnik [món vantúja]
BESEDOTVORJE: montventoujski
Mount Everest
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mount Everesta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [mónt êverest], rodilnik [mónt êveresta]
BESEDOTVORJE: Everestov, mounteverestski in monteverestovski
Mount McKinley
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mount McKinleyja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Denali
IZGOVOR: [máu̯nt məkínli], rodilnik [máu̯nt məkínlija]
PRIMERJAJ: Denali
Mount Vinson
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mount Vinsona samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Antarktiki
IZGOVOR: [máu̯nt vínson], rodilnik [máu̯nt vínsona]
BESEDOTVORJE: mountvinsonski
Mrzla gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mrzle gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mə̀rzla gôra], rodilnik [mə̀rzle gôre]
BESEDOTVORJE: mrzlogorski
Nad Šitom glava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nad Šitom glave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [nat šítom gláva], rodilnik [nat šítom gláve]
PRIMERJAJ: Šitna glava
Nanga Parbat
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nanga Parbata samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Nanga Parbata
IZGOVOR: [nánga párbat], rodilnik [nánga párbata]
Na Pečeh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Na Pečeh in Na Pečeh Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
planina v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [na pečéh], rodilnik [na pečéh] in [pečí]
New York
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 New Yorka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [njú jórk], rodilnik [njú jórka]
BESEDOTVORJE: Newyorčan, Newyorčanka, Newyorčanov, Newyorčankin, newyorški
Notranjski kras
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Notranjskega krasa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v osrednjem delu Slovenije
IZGOVOR: [nótran’ski krás], rodilnik [nótran’skega krása]
PRIMERJAJ: notranjski
Olimp
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Olimpa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Grčiji
v prenesenem pomenu, tudi z malo začetnico olimp najboljši, najvišji položaj
IZGOVOR: [olímp], rodilnik [olímpa]
BESEDOTVORJE: olimpski
Orlove glave
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Orlovih glav množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [ôrlove gláve], rodilnik [ôrlovih gláu̯]
Osojščica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Osojščice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [osójščica], rodilnik [osójščice]
BESEDOTVORJE: osojščiški
Ostri vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ostrega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Posavskem hribovju
IZGOVOR: [óstri və̀rh], rodilnik [óstrega və̀rha]
Palada Atena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Palade Atene samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja modrosti
IZGOVOR: [paláda aténa], rodilnik [paláde aténe]
BESEDOTVORJE: Atenin
Pasja ravan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pasje ravni samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Polhograjskem hribovju
IZGOVOR: [pásja raván], rodilnik [pásje rau̯ní]
Peca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pece samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [péca], rodilnik [péce]
BESEDOTVORJE: peški
ZVEZE: star kot Peca
Petelinji greben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Petelinjega grebena samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Avstriji
IZGOVOR: [petelínji grebén], rodilnik [petelínjega grebéna]
PRIMERJAJ: greben
Pindsko gorstvo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pindskega gorstva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Grčiji
IZGOVOR: [píntsko gôrstvo], rodilnik [píntskega gôrstva]
BESEDOTVORJE: pindskogorski
Plazjanski vršac
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Plazjanskega vršaca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [plazjánski vəršác], rodilnik [plazjánskega vəršáca]
Poliški Špik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Poliškega Špika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
IZGOVOR: [políški špík], rodilnik [políškega špíka]
USTREZNEJE: Montaž, Špik nad Policami
Prisank
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prisanka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Prisanka
IZGOVOR: [prísank], rodilnik [prísanka]
BESEDOTVORJE: prisanški
Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prostovoljnega gasilskega društva Šenturška Gora samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
društvo
IZGOVOR: [prostovól’no gasílsko drúštvo šentúrška gôra], rodilnik [prostovól’nega gasílskega drúštva šentúrška gôra]
Püssi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Püssija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Estoniji
IZGOVOR: [písi], rodilnik [písija]
BESEDOTVORJE: Püssijčan, Püssijčanka, Püssijčanov, Püssijčankin, püssijski
Rateče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rateč množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [ráteče], rodilnik [ráteč]
BESEDOTVORJE: Ratečan, Ratečanka, Ratečanov, Ratečankin, rateški
Roraima
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Roraime samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Južni Ameriki
IZGOVOR: [rorájma], rodilnik [rorájme]
BESEDOTVORJE: rorajmski
Rž
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rži samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [ə̀rš], rodilnik [ərží]
BESEDOTVORJE: rški
PRIMERJAJ: rž
Scopolijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Scopolijeva Scopolijevo pridevnik
IZGOVOR: [skópolijeu̯], ženski spol [skópolijeva], srednji spol [skópolijevo]
ZVEZE: Scopolijev/scopolijev kozliček
Sinji vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sinjega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora nad Ajdovščino
IZGOVOR: [sínji və̀rh], rodilnik [sínjega və̀rha]
Skuta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Skute samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Skute
IZGOVOR: [skúta], rodilnik [skúte]
BESEDOTVORJE: Skutin, skutski
PRIMERJAJ: Ledenik pod Skuto
Slemenova špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Slemenove špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [sleménova špíca], rodilnik [sleménove špíce]
Spodnja Vrbanova špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spodnje Vrbanove špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [spódnja vәrbánova špíca], rodilnik [spódnje vәrbánove špíce]
Spodnji Rokav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spodnjega Rokava samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [spódnji rokáu̯], rodilnik [spódnjega rokáva]
srbsko-črnogorski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
srbsko-črnogorska srbsko-črnogorsko pridevnik
nanašajoč se na Srbijo in Črno goro
IZGOVOR: [sə̀rpsko-čərnogórski]
PRIMERJAJ: črnogorski, srbski
Srednji Rokav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Srednjega Rokava samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [srédnji rokáu̯], rodilnik [srédnjega rokáva]
Storžič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Storžiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Storžiča
IZGOVOR: [stôržič], rodilnik [stôržiča]
BESEDOTVORJE: storžiški
Stromboli
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Strombolija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na otoku v Italiji
ognjenik na otoku v Italiji
IZGOVOR: [strómboli], rodilnik [strómbolija]
BESEDOTVORJE: strombolijski
Svetokriške gore
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svetokriških gor in Svetokriške gore Svetokriških gora množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
hribovje na Poljskem
IZGOVOR: [svetokríške gôre], rodilnik [svetokríških gôr] in [svetokríških gorá]
šerpovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
šerpovska šerpovsko pridevnik
IZGOVOR: [šêrpou̯ski]
Šitna glava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šitne glave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Šitne glave
IZGOVOR: [šítna gláva], rodilnik [šítne gláve]
PRIMERJAJ: Nad Šitom glava
Škrlatica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Škrlatice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Škrlatice
IZGOVOR: [škərlatíca], rodilnik [škərlatíce]
BESEDOTVORJE: Škrlatičin, škrlatiški
Šmarjetna glava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šmarjetne glave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [šmarjétna gláva], rodilnik [šmarjétne gláve]
Šmarna gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šmarne gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Ljubljano
IZGOVOR: [šmárna gôra], rodilnik [šmárne gôre]
BESEDOTVORJE: šmarnogorski
Špik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Špika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Špika
IZGOVOR: [špík], rodilnik [špíka]
BESEDOTVORJE: Špikov, špiški
Špik Hude police
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Špika Hude police samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
IZGOVOR: [špík húde políce], rodilnik [špíka húde políce]
Špik nad Nosom
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Špika nad Nosom samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
IZGOVOR: [špík nad nósom], rodilnik [špíka nat nósom]
Špik nad Policami
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Špika nad Policami samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Italiji
IZGOVOR: [špík nat polícami], rodilnik [špíka nat polícami]
PRIMERJAJ: Montaž
Štajerska Rinka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štajerske Rinke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Štajerske Rinke
IZGOVOR: [štájerska rínka], rodilnik [štájerske rínke]
PRIMERJAJ: štajerski
Štruca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štruce samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [štrúca], rodilnik [štrúce]
BESEDOTVORJE: Štrucin, štruški
Tolminski kuk
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tolminskega kuka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tolmínski kúk], rodilnik [tolmínskega kúka]
PRIMERJAJ: tolminski
Tosc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tosca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tósc], rodilnik [tósca] in [tôsc], rodilnik [tôsca]
BESEDOTVORJE: Toščev, toški
Tošč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tošča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Polhograjskem hribovju
IZGOVOR: [tóšč], rodilnik [tóšča] in [tôšč], rodilnik [tôšča]
BESEDOTVORJE: toški
Trbiška Krniška špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trbiške Krniške špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Trbiške Krniške špice
IZGOVOR: [tərbíška kərníške špíca], rodilnik [tərbíške kərníške špíce]
PRIMERJAJ: trbiški
Trdinov vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trdinovega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Gorjancih
IZGOVOR: [tərdínou̯ və̀rh], rodilnik [tərdínovega və̀rha]
Triglav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Triglava samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tríglau̯], rodilnik [tríglava] in [triglàu̯], rodilnik [trigláva]
BESEDOTVORJE: triglavski
Trška gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trške gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina na Dolenjskem
IZGOVOR: [tə̀rška gôra], rodilnik [tə̀rške gôre]
BESEDOTVORJE: trškogorski
PRIMERJAJ: Trška Gora
Trupejevo poldne
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trupejevega poldneva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [trúpejevo pôu̯dne], rodilnik [trúpejevega pou̯dnéva]
Uršlja gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Uršlje gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [úršlja gôra], rodilnik [úršlje gôre]
BESEDOTVORJE: uršljegorski
Velika Baba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike Babe samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [vélika bába], rodilnik [vélike bábe]
Velika Martuljška Ponca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike Martuljške Ponce samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [vélika martúl’ška pónca], rodilnik [vélike martúl’ške pónce]
Veliki Klek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Kleka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Avstriji
gorski prelaz v Avstriji
IZGOVOR: [véliki klék], rodilnik [vélikega kléka]
PRIMERJAJ: Grossglockner
Veliki Oltar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Oltarja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Velikega Oltarja
IZGOVOR: [véliki oltár], rodilnik [vélikega oltárja]
Veliki Rog
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Roga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kočevskem Rogu
IZGOVOR: [véliki rók], rodilnik [vélikega róga]
Veliki Snežnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Snežnika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Snežniškem pogorju
IZGOVOR: [véliki snežník], rodilnik [vélikega snežníka]
Veliko Kladivo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Kladiva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [véliko kladívo], rodilnik [vélikega kladíva]
PRIMERJAJ: Kladívo
Veliko Špičje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Špičja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [véliko špíčje], rodilnik [vélikega špíčja]
Visoki Kanin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Visokega Kanina samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [visôki kanín], rodilnik [visôkega kanína]
BESEDOTVORJE: kaninski
Visoki Rokav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Visokega Rokava samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [visôki rokáu̯], rodilnik [visôkega rokáva]
Viš
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Viša samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [víš], rodilnik [víša]
BESEDOTVORJE: viški
Višnja Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Višnje Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ivančna Gorica
IZGOVOR: [víšnja gôra], rodilnik [víšnje gôre]
BESEDOTVORJE: Višnjegorčan in Višnjan, Višnjegorčanka in Višnjanka, Višnjegorčanov in Višnjanov, Višnjegorčankin in Višnjankin, višnjegorski in višnjanski in višenjski
Vodnikov razglednik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vodnikovega razglednika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [vódnikou̯ razglédnik], rodilnik [vódnikovega razglédnika]
PRIMERJAJ: Vodnikov
Vodnikov vršac
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vodnikovega vršaca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Vodnikovega vršaca
IZGOVOR: [vódnikou̯ vәršác], rodilnik [vódnikovega vәršáca]
PRIMERJAJ: Vodnikov
Vogel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Vogla samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
smučišče v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [vógəu̯], rodilnik [vógla]
BESEDOTVORJE: vogelski
Vrtača
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vrtače samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Vrtače
IZGOVOR: [vərtáča], rodilnik [vərtáče]
BESEDOTVORJE: vrtaški
Vzhodne Alpe
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vzhodnih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Alp
IZGOVOR: [u̯shódne álpe], rodilnik [u̯shódnih álp]
Zahodne Julijske Alpe
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zahodnih Julijskih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Julijskih Alp
IZGOVOR: [zahódne júlijske álpe], rodilnik [zahódnih júlijskih álp]
Zielona Góra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zielone Góre samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [želóna gúra], rodilnik [želóne gúre]
BESEDOTVORJE: Zielonogórčan, Zielonogórčanka, Zielonogórčanov, Zielonogórčankin, zielonogórski
Žička gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žičke gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Žičami
IZGOVOR: [žíčka gôra], rodilnik [žíčke gôre]
PRIMERJAJ: žički
Žumberak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žumberka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Hrvaškem
IZGOVOR: [žúmberak], rodilnik [žúmberka]
BESEDOTVORJE: žumberški
PRIMERJAJ: Žumberška gora
Žumberška gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žumberške gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Hrvaškem
IZGOVOR: [žúmberška gôra], rodilnik [žúmberške gôre]
PRIMERJAJ: Žumberak, žumberški
žumberški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
žumberška žumberško pridevnik
IZGOVOR: [žúmberški]
PRIMERJAJ: Žumberška gora

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)
Bábji zób -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) |gora nad Savo Bohinjko|: na ~em ~u
Begúnjščica -e ž, zem. i. (ȗ) |gora v Karavankah|: na ~i
Blégoš -a m z -em zem. i. (ẹ̑) |gora v Škofjeloškem hribovju|: na ~u
Bóč -a m z -em zem. i. (ọ̑) |slovenska gora|: na ~u
Bogatín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
Bôhor -órja m z -em zem. i. (ó ọ́) |gora v Zasavju|: na ~u
..(č)ki -a -o prip. obr. kméčki; v znanih lastnih imenih Donáčka gôra, Goríčko; pokr. hóčki; prim. ..(š)ki
Čŕna gôra -e -e ž, zem. i. (ŕ ó) |republika v ZRJ|: v ~i ~i
črnogórski -a -o (ọ̑)
Črnogórec -rca m s -em preb. i. (ọ̑)
Črnogórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Črnogórčev -a -o (ọ̑)
Čŕna pŕst -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ŕ ȓ  ŕ ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i ~i
dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
Dóbrač -a m z -em zem. i. (ọ̑) |gora na avstrijskem Koroškem|: na ~u
dóbraški -a -o (ọ̑)
Dóbrča -e ž, zem. i. (ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
dóbrški -a -o (ọ̑)
Donáčka gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) |slovenska gora|: na ~i ~i
donében -bna -o (ẹ̑) poud. |zelo visok|: ~a gora
donébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
dvátisočák -a m (ȃá) poud. |gora|
Eiger -ja [ájger] m z -em zem. i. (ȃ) |švicarska gora|
Frúška gôra -e -e ž, zem. i. (ȗ ó) |hribovje v ZRJ|: na ~i ~i
fruškogôrski -a -o (ȏ)
Golíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Karavankah|: na ~i
golíški -a -o (í)
gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|
Gríntovec -vca m z -em zem. i. (í) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~u
gríntovški -a -o (í)
Grmáda -e ž, zem. i. (á; ȃ) |gora v Polhograjskem hribovju|: na ~i
grmáški -a -o (á; ȃ)
Gróssglóckner -ja [grosglokner] m z -em zem. i. (ọ̑ọ́) |avstrijska gora|: na ~u
gróssglócknerski -a -o (ọ̑ọ́)
Ílova gôra -e -e ž, stvar. i. (í ó) |Kozinova simfonija|
izrísati -ríšem dov. -an -ana; izrísanje (ȋ) kaj ~ načrt; redk. ~ model iz revije prerisati
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|
Jálovec -vca m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
jálovški -a -o (á)
jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|
Kanín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
kanínski -a -o (ȋ)
Kóčna -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
kóčenski -a -o [čə] (ọ̑)
Kránjska Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) v ~i ~i
kranjskogórski -a -o (ọ̑)
Kranjskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kranjskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Krìm Kríma m, zem. i. (ȉ í) |slovenska gora|: na ~u
krímski -a -o (ȋ)
krížan -a -o (í; ȋ) ~i uporniki
krížani -a -o (í; ȋ) ~ jermen prekrižani jermen; ver. ~ Kristus; ~a pasma ovc; poud. ~a gora, kako si neveden |izraža začudenje|
krížanost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Kŕn -a m, zem. i. (ŕ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
kŕnski -a -o (ŕ)
Kúm -a m, zem. i. (ȗ) |slovenska gora|: na ~u
Lôvčen -a m, zem. i. (ó) |črnogorska gora|
Lubník -a m, zem. i. (í) |slovenska gora|: na ~u
lubníški -a -o (ȋ)
Magdalénska gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |arheološko najdišče na Dolenjskem|: na ~i ~i
Makalú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |himalajska gora|: na ~u
makalújski -a -o (ȗ)
Mángart -a m, zem. i. (ȃ) |slovenska gora|: na ~u
mángartski -a -o (ȃ)
Matajúr1 -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gora na slovensko-italijanski meji|: na ~u
matajúrski -a -o (ȗ)
Mátterhórn -a [tər] m, zem. i. (áọ́; ȃọ́) |gora na švicarsko-italijanski meji|: na ~u
mátterhórnski -a -o (áọ́; ȃọ́)
Mókrec -a m z -em zem. i. (ọ̑) |slovenska gora|: na ~u
mókreški -a -o (ọ̑)
Mont Blánc ~ -a [nk] m, zem. i. (ȃ) |gora na italijansko-francoski meji|: na ~ ~u
montblánški -a -o (ȃ)
Mount Pálomar ~ -ja [máu̯nt] m, druga enota z -em zem. i. (ȃ ȃ) |gora v ZDA|: na ~ ~u
mountpálomarski -a -o (ȃ)
Obír -ja m z -em zem. i. (í) |gora na avstrijskem Koroškem|: na ~u
obírski -a -o (ȋ)
obrís -a m (ȋ) ~i gora; ~ stopala; v grobih ~ih razložiti |brez podrobnosti|; redk. bežen ~ sodobnega filozofskega dogajanja opis, oris
Ojstríca -e ž, zem. i. (í) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
ojstríški -a -o (ȋ)
Okréšelj -šlja m z -em zem. i. (ẹ́) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~u
okréšeljski -a -o [šə] (ẹ́)
Olímp -a m, zem. i. (ȋ) |grška gora|: na ~u
olímpski -a -o (ȋ)
Ólševa -e ž, zem. i. (ọ́) |gora v Karavankah|: na ~i
ólševski -a -o (ọ́)
orjáški -a -o (á) poud.: ~a gora |zelo visoka|; ~a pest |zelo velika|
orjáškost -i ž, pojm. (á) poud.
óro.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) |gora| órogenéza
oro.. prvi del podr. zlož. |gora| orografíja
ósemtisočák -a [sə] m (ọ́/ọ̑á) žarg. |gora|
Péca -e ž, zem. i. (ẹ́) |gora v Karavankah|: na ~i
péški -a -o (ẹ́)
Pórezen -zna m, zem. i. (ọ́) |gora v Cerkljanskem hribovju|: na ~u
pórezenski -a -o (ọ̑)
Prisójnik -a m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|
Ptújska Gôra -e -e ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
ptujskogórski -a -o (ọ̑)
Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ratítovec -vca m z -em zem. i. (í) |slovenska gora|: na ~u
ratítovški -a -o (í)
Rázor -ja m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|
Sabotín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Posočju|: na ~u
sabotínski -a -o (ȋ)
sédemtisočák -a [də] m (ẹ́á; ẹ̑á) poud. |gora|
skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost
skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|
Skúta -e ž, zem. i. (ú) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
skútski -a -o (ȗ)
Sládka Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) na ~i ~i
sladkogórski -a -o (ọ̑)
Sladkogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Sladkogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slávnik -a m, zem. i. (ȃ) |gora na Primorskem|: na ~u
slávniški -a -o (ȃ)
sleménast -a -o (ẹ́) ~a gora
snežník -a m (í) |visoka gora|
Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~i
starogórski -a -o (ọ́)
Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́)
Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Stòl Stôla [-u̯] m, zem. i. (ȍ ó) |gora v Karavankah|: na ~u
Svéta gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ó) |vzpetina pri Novi Gorici|: na ~i ~i
Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
šenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú)
Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ)
Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ȋ ó) na ~i ~i
šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó)
Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ)
Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
šésttisočák -a m (ẹ̑á) publ. |gora|
Škrlatíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i
škrlatíški -a -o (ȋ)
Šmarjétna gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |gora pri Kranju|: na ~i ~i
Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~i
šmarnogórski -a -o (ọ̑)
štíritisočák -a m (í/ȋá) alp. žarg. štiri tisoč metrov visoka gora
Tíčarica -e ž, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i
Tríglav1 -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
tríglavski -a -o (ȋ)
trítisočák -a m (ȋá) poud. |gora|
Tŕška gôra -e -e ž, zem. i. (ȓ ó) |vzpetina pri Novem mestu|: na ~i ~i
Účka -e ž, zem. i. (ȗ) |istrska gora|
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~i
vinskogórski -a -o (ọ̑)
Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Víšnja Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v ~i ~i
višnjegórski -a -o in višnjánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Višnjegórčan -a in Višnjàn -ána in Višnján -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)
Višnjegórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Vógel2 -gla [-u̯] m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
vršác -a m z -em živ. (ȃ) neobč. (visok) vrh, gora
zableščáti -ím dov. zableščánje; drugo gl. bleščati (á í) neobč. Gora ~i v soncu se zablešči
zableščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu
zavétje -a s (ẹ̑) ~ pred dežjem; rastline v ~u skal; najti ~ v tuji državi; poud. ~ gora |gore|
živoskálen -lna -o (ȃ) neobč. ~a gora |iz skal, trdno zraščenih s podlago|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

čudovít -a -o prid.
1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanje
SINONIMI:
knj.izroč. bajen, knj.izroč. čaroben, zastar. čarokrasen, zastar. čudapoln, knj.izroč. čudesen, zastar. diven, zastar. divoten, ekspr. fantastičen, ekspr. kolosalen, ekspr. kraljevski, knj.izroč. magičen, ekspr. nezemeljski, ekspr. nezemski, ekspr. pravljičen, ekspr. prečudežen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. rajski, ekspr. vilinski
2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi
SINONIMI:
ekspr. edinstven, ekspr. fantastičen, ekspr. krasen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. sijajen
GLEJ ŠE SINONIM: izreden, krasen, odličen
gôra -e ž
izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gorska vzpetina, ekspr. očak, knj.izroč. vrh1, knj.izroč. vrhun, knj.izroč. vršac
GLEJ ŠE SINONIM: gozd, velik, veliko1, veliko3, vinograd
GLEJ ŠE: daleč1, zahajati, zahajati, zahajati, zahajati, zaiti, zaiti, joj2, vzpetina
izpírati -am nedov.
1.
kaj z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti
SINONIMI:
2.
kaj z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo
SINONIMI:
izmivati, odplakovati, knj.izroč. prati
3.
kaj odstranjevati kaj drobnega s trajnim ali ponavljajočim se tokom
SINONIMI:
ekspr. odplakovati
4.
kaj v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine
SINONIMI:
mont. prati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik izpirati film
GLEJ ŠE SINONIM: prati
nad predl.
1.
s tožilnikom za izražanje presežene mere
SINONIMI:
publ. iznad
2.
z orodnikom za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposredni dotik
SINONIMI:
redk. iznad
3.
z orodnikom za izražanje nadrejenosti
SINONIMI:
osamélec -lca m
geogr. osamljena višja vzpetina na ravninipojmovnik
SINONIMI:
geogr. holm
GLEJ ŠE: drevo
óster -tra -o prid.
1.
ki ima izrazite mejne črte
SINONIMI:
2.
ki je zelo sposoben za sprejemanje dražljajev
3.
ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos
SINONIMI:
rezek, knj.izroč. briskanten, ekspr. hrenast, ekspr. polemičen, ekspr. priostren, ekspr. strog
4.
ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki
SINONIMI:
ekspr. prerezek, ekspr. rezek, ekspr. rezen
GLEJ ŠE SINONIM: bodeč, hud1, koničast, prodoren
GLEJ ŠE: mil, top2, jezikav
pádati -am nedov.
1.
zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati iz pokončnega položaja ali višjega mesta na tla, zlasti v ležeči položaj
SINONIMI:
otr. bumfati, ekspr. cepati2, ekspr. čofati, star. gruditi se, ekspr. kapati, ekspr. štrbunkati, ekspr. telebati, ekspr. tleskati
2.
premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže pojavljati se kje, prihajati kam
SINONIMI:
ekspr. rušiti se, ekspr. treskati
3.
pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati
SINONIMI:
ekspr. cepati2, ekspr. vpadati
4.
biti čedalje nižje v določeni smeri
SINONIMI:
spuščati se, zastar. odpadati, knj.izroč. prepadati
GLEJ ŠE SINONIM: deževati, napadati, nižati se, udarjati, vdajati se, zmanjševati se
GLEJ ŠE: prihajati, prekinjati
prevzéti2 -vzámem dov.
1.
kaj postati deležen česa, kar je že prej imel kdo drugi
SINONIMI:
knj.izroč. recipirati, knj.izroč. usvojiti, prakt. sp. vzeti
2.
kaj sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih
SINONIMI:
dvigniti, pog. vzdigniti, pog. vzeti
3.
komu povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več
SINONIMI:
ekspr. speljati
4.
koga vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje
SINONIMI:
knj.izroč. fascinirati, ekspr. ganiti, ekspr. impresionirati, ekspr. očarati, ekspr. omamiti, ekspr. omrežiti, knj.izroč. poraziti, knj.izroč. preobdati, ekspr. presuniti, knj.izroč. prešiniti, ekspr. pretresti, ekspr. vneti, ekspr. zagrabiti, knj.izroč. zamakniti, knj.izroč. zamamiti, knj.izroč. zanesti, knj.izroč. zavzeti, ekspr. zgrabiti
5.
koga 3. os. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik
SINONIMI:
obiti, ekspr. lotiti se, ekspr. navdati, ekspr. objeti, ekspr. oblizniti, knj.izroč. obsenčiti, ekspr. obsesti, knj.izroč. obveti, knj.izroč. obvladati, zastar. obvzeti, ekspr. pograbiti, ekspr. polastiti se, star. polotiti se, redk. posesti, ekspr. preblisniti, knj.izroč. preiti, knj.izroč. preliti, knj.izroč. preplati, ekspr. preplaviti, zastar. prepluti, knj.izroč. presuniti, knj.izroč. preveti, ekspr. prežeti, ekspr. prežgati, ekspr. prijeti, zastar. spopasti, ekspr. spreleteti, ekspr. stresti, ekspr. zagrabiti, ekspr. zajeti, star. zaskočiti, ekspr. zgrabiti
vikariát -a m
ver. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župnijipojmovnik
SINONIMI:
ver. duhovnija
vŕh1 -a m
1.
vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. višina, ekspr. vrhun, knj.izroč. vršac, star. vršina
2.
zgornji, navadno zoženi del gore, vzpetinepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. teme, knj.izroč. temenišče, nar. viš1, star. višek1, star. vrhunec, knj.izroč. vršac, nar. vršek
GLEJ ŠE SINONIM: gora, vinograd, višek1, višek1
GLEJ ŠE: sestanek
vulkán -a m
kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lavapojmovnik
SINONIMI:

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

vênec-ncasamostalnik moškega spola
  1. obroč iz zelenja, cvetja
    • venec česa/koga
  2. niz
    • venec česa
  3. zaključena celota vsebinsko povezanih del
    • venec česa

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga
bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu
devét Frazemi s sestavino devét:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
devêti Frazemi s sestavino devêti:
bíti [kot] v devêtih nebésih, devêta bríga, devêta dežêla, devêta skŕb, devêta vás, dóber glás séže v devêto vás, [kot] v devêtih nebésih, kováti v devêto nebó, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], za devêto goró, živéti [kot] v devêtih nebésih
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
gnójnica Frazemi s sestavino gnójnica:
polívati kóga z gnójnico, zlívati gnójnico na kóga
gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró
hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne
igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
kôtel Frazemi s sestavino kôtel:
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
lèv Frazemi s sestavino lèv:
boríti se kot lèv, braníti se kàkor lèv, hráber kàkor lèv, hráber kot lèv, pogúmen kot lèv
líst Frazemi s sestavino líst:
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]
lój Frazemi s sestavino lój:
godíti se kómu kot čŕvu v lóju, íti kàkor po lóju, stêči kàkor po lóju
mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved
mehúrček Frazemi s sestavino mehúrček:
bíti [kot] mílni mehúrček, mílni mehúrček je póčil, póčiti kot mílni mehúrček, razblíniti se kot mílni mehúrček, razpóčiti se kot mílni mehúrček
nàš Frazemi s sestavino nàš:
bíti náše gôre líst
nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
peró Frazemi s sestavino peró:
láhek kot peró, lahkôtno kot peró, mójster perésa
plášč Frazemi s sestavino plášč:
obráčati plášč po vétru, obrníti plašč po vétru, pod pláščem nočí
právi Frazemi s sestavino právi:
bíti imenován s právim iménom, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, kàj je [práva] zláta jáma, lotíti se čésa na právem kôncu, nakopáti si [právega] vrága na glávo, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, pokázati se v právi lúči, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôjo] právo bárvo, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, postáti [právi] bíser [čésa], postáviti stvarí na právo mésto, práva enciklopedíja, práva fíga, práva gôra, [právi] môrski vólk, právi naslòv, právi Téksas, príti na právi naslòv, príti s právo bárvo na dán, rómati na právi naslòv, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, srcé na právem méstu, tí si práva búča, usmériti kóga/kàj na právi naslòv, zabrénkati na právo strúno, začéti na právem kôncu, zadéti právo strúno, zaigráti na právo strúno
premíkati Frazemi s sestavino premíkati:
da bi gôre premíkal, premíkati gôre, premíkati jezíček na téhtnici
púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
tàm Frazemi s sestavino tàm:
bíti [tàm] za devêtimi gorámi, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi]
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa
vêlik Frazemi s sestavino vêlik:
bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, čez velíko lúžo, dáhniti véliki dà, igráti velíko vlógo, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti velíko vlógo, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, izógniti se kómu/čému v velíkem lóku, jésti z velíko žlíco, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, odigráti velíko vlógo, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, postáviti kàj pod [vêlik] vprašáj, postávljati kàj pod [vêlik] vprašáj, stráh imá velíke očí, užívati življênje z velíko žlíco, v velíkem krógu, v velíkem stílu, vêlik do strôpa, vêlik kot dlán, vêlik kot gôra, vêlik kot hrást, vêlik kot omára, vêlik kríž je s kóm/čím, vêlik vprašáj, vêlik za dlán, velíka lúža, velíka nóč, velíka ríba, velíka živína, velíkega kalíbra, velíkega stíla, véliki mèt, véliki mèt se posréči kómu, véliki mèt uspè kómu, véliki trenútek, z velíkimi koráki, zajémati z velíko žlíco, živéti na velíki nôgi, življênje na velíki nôgi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
vŕh Frazemi s sestavino vŕh:
čéšnja na vŕhu tórte, od vŕha do tál, [samó, le] vŕh ledéne gôre

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

gora je sestavina izrazov
Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Tresla se je gora, rodila se je miš
hoteti je sestavina izrazov
Če hočeš izgubiti prijatelja, mu posodi denar, Hočeš, nočeš, moraš, Kaj je pesnik hotel povedati, Varčevati je treba, pa naj stane, kar hoče, Vse se da, če se hoče
V VARIANTI IZRAZOV: Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Kdor ne dela, naj ne jé
iti je sestavina izrazov
Če ne gre, pa porinemo, Če ni za bit, je za it, Kaj prosiš, delat pojdi, Kamor je šel bik, naj gre še štrik, Ljubezen gre skozi želodec, Nedeljski dobiček ne gre v mošnjiček, Osel gre samo enkrat na led, Prvi dobiček ne gre v mošnjiček, V tretje gre rado
V VARIANTI IZRAZOV: Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Če ne z leti, pa s tableti, Dober glas seže v deveto vas, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, Hudič serje na kup, Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan, Ne hvali dneva pred večerom, O okusih se ne razpravlja
miš je sestavina izrazov
Kar mačka rodi, miši lovi, Ko mačke ni doma, miši plešejo, Tresla se je gora, rodila se je miš
miška
V VARIANTI IZRAZOV: Ko mačke ni doma, miši plešejo, Tresla se je gora, rodila se je miš
Mohamed je sestavina izrazov
Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu
morati je sestavina izrazov
Denar mora krožiti, Hec mora biti, Hočeš, nočeš, moraš, Kazen mora biti vzgojna, Red mora biti
V VARIANTI IZRAZOV: Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Črne mačke prinašajo nesrečo, Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan, Še nobenega
priti je sestavina izrazov
Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Čez sedem let vse prav pride, Kakor je prišlo, tako je odšlo, Kam pa pridemo brez domišljija, Kdor prej pride, prej melje, Ko je učenec pripravljen, pride učitelj, Nesreča nikoli ne pride sama, Počasi se daleč pride, Prišel, videl, zmagal, Vsaka rit pride na svoj sekret
V VARIANTI IZRAZOV: Za dežjem vedno posije sonce
roditi je sestavina izrazov
Kar mačka rodi, miši lovi, Nasilje rodi nasilje, Tresla se je gora, rodila se je miš
V VARIANTI IZRAZOV: Vaja dela vajenca
tresti je sestavina izrazov
Tresla se je gora, rodila se je miš

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

ātlas1 -a m
bernardȋnec -nca m
bŕdo -a s
brẹ̑g -a m
čélo1 -a s
góra -e ž
gorȁt – glej góra
góri prisl.
goríca1 -e ž
gorjȁn – glej góra
gorjánec – glej góra
gọ̑rnik – glej góra
gorọ̑vje – glej góra
górski – glej góra
gŕba -e ž
gríč -a m
karmeličȁn -ána m
klánec -nca m
kȕp kúpa m
molẹ́ti -ím nedov.
montȋrati -am nedov. in dov.
planína -e ž
podgọ̑rje – glej góra
pogọ̑rje – glej góra, porẹ̑čje
porẹ̑čje -a s
predgọ̑rje – glej góra
rudogọ̑rje – glej góra
sléme slemẹ́na s,
sredogọ̑rje – glej góra
tȗndra -e ž
visokogọ̑rje – glej góra
vȋšnji -a prid.
zgóraj prisl.

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

soška postrv

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora (Tolm.).
bẹlogòr, -gǫ́ra, adj. weißbergig, Cig.
bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.
bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora (Gor.)-DSv.
brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Kranjska Gora (Gor.)-DSv.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
gòr, góra, m. kup gnoja, Dol.
góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
goríca 1., f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).
hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora (Goriš.)-Erj. (Torb.).
kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).
lȋmbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.-C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
ognjemę̑tnica, f. = ognjemetna gora, Nov.
ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
ogòr 2., -góra, m. = 2. ogorek, C.
ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.-Cig.).
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 699 zadetkov.