Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gradíšče -a (í) 
  1. 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče
  2. 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče
  3. 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma
kôpast -a -o prid. (ó) podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina
 
arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak
kostél -a (ẹ̑) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel
miríšče -a (í) knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče
stároslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost
 
arheol. staroslovansko gradišče
Število zadetkov: 5