konvẹ́ncija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
konvencionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se drži ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil: piše konvencionalne scenarije;
konvencionalna simbolika / bila je strogo konvencionalna / konvencionalna oborožitev; pren., knjiž. prenehati hoče s tem svojim konvencionalnim življenjem // nav. ekspr. ki se rabi za določene prilike, običajen: po nekaj konvencionalnih besedah je sedel / pomagala si je s konvencionalno lažjo 2. knjiž. dogovorjen, dogovoren: konvencionalna zemljepisna znamenja konvencionálno prisl.:
konvencionalno upodobljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
konvencionálen -lna -o [ijo]; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) preveč ~ scenarij |po splošno veljavnih pravilih|; poud. začeti pogovor s ~imi besedami |z običajnimi|; ~e vedenjske oblike |ustaljene|; ~a zgodba |navadna, nepresenetljiva|konvencionálni -a -o [ijo] (ȃ) neobč. ~a znamenja dogovorjena, dogovorna znamenja; publ. ~o orožje |neatomsko|konvencionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
konvencionȃlen – glej konvẹ́ncija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèkonvencionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi;
nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.