Tiskanje

kozína -e ž (í) knjiž.
1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine
2. kozje meso: jesti kozino

Hrpelje

Predlog

Hrpelj množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Hrpelje – Kozina

IZGOVOR: [hərpélje], rodilnik [hərpélʼ]

BESEDOTVORJE: Hrpeljec, Hrpeljka, Hrpeljčev, Hrpeljkin, hrpeljski

hrpeljsko-kozinski

Predlog

hrpeljsko-kozinska hrpeljsko-kozinsko pridevnik

nanašajoč se na Hrpelje in Kozino

IZGOVOR: [hərpél’sko-kozínski]

PRIMERJAJ: hrpeljski, kozinski

Kozina

Predlog

1 Kozine tudi Kozina Kozina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski skladatelj

IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne] tudi [kozína]

BESEDOTVORJE: Kozinov

Kozina

Predlog

2 Kozine samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Hrpelje – Kozina

IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne]

BESEDOTVORJE: Kozinec, Kozinka, Kozinčev, Kozinkin, kozinski

Kozinov

Predlog

Kozinova Kozinovo pridevnik

IZGOVOR: [kozínou̯], ženski spol [kozínova], srednji spol [kozínovo]

ZVEZE: Kozinova nagrada

kozinski

Predlog

kozinska kozinsko pridevnik

IZGOVOR: [kozínski]

Krvavi Potok

Predlog

Krvavega Potoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Hrpelje – Kozina

IZGOVOR: [kərvávi pôtok], rodilnik [kərvávega potóka]

BESEDOTVORJE: Krvavopotočan in Krvavčan, Krvavopotočanka in Krvavčanka, Krvavopotočanov in Krvavčanov, Krvavopotočankin in Krvavčankin, krvavopotoški in krvavški

Tatre

Predlog

1 Tater množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Hrpelje – Kozina

IZGOVOR: [tátre], rodilnik [tátər]

BESEDOTVORJE: Tatrc, Tatrka, Tatrčev, Tatrkin, tatrski

Kozína1 -e in Kozína -a m, oseb. i. (í; í) |slovenski skladatelj|
Kozínov -a -o (í), ●Kozínin -a -o (ȋ)

Kozína2 -e ž, zem. i. (í) na in v ~i
kozínski -a -o (í)
Kozínec -nca m s -em preb. i. (í)
Kozínka -e ž, preb. i. (í)
Kozínčev -a -o (í)

kozína -e ž

GLEJ ŠE: usnje

púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo

tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, naletéti na plódna tlà, od vŕha do tál, pádati na plódna tlà, pásti na plódna tlà, pásti na rodovítna tlà, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, vdréti se v tlà

vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

jugno

kozína, f. das Ziegenfell, Mur., Cig., C., Ravn.; das Ziegenfleisch, Z.; — 2) die Ziegenwolle, Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Ziegengeruch, Cig.

prinajẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. (in Folge zu reichlichen Genusses) widerstehen: kozina se mu je prinajela, er hat so viel Ziegenfleisch gegessen, dass es ihm zuletzt widerstand, Z., UčT., Gor.

koc [kȍc kóca] samostalnik moškega spola

slabša, groba odeja; koc

kocina [kocína] samostalnik ženskega spola

kozje dlake

koza [kóza] samostalnik ženskega spola

žival koza, LATINSKO: Capra aegagrus hircus
lesena priprava s prekrižanimi nogami, na kateri se žaga; koza

kozina [kozína] samostalnik ženskega spola

kozja koža

PRIMERJAJ: kozličevina, kozlovina

kozličevina [kozlíčevina] (kozličevna) samostalnik ženskega spola

kozja koža, usnje

PRIMERJAJ: kozina, kozlovina

kozlovina [kozlọ́vina] (kozlovna) samostalnik ženskega spola

smrdeč človek
kozja koža, usnje

PRIMERJAJ: kozina, kozličevina

kozina samostalnik ženskega spola

Cerkev Svetega duha v Javorci

Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?

Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«

Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?

Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije
Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti .

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Jezikovna svetovalnica

Terminološka svetovalnica