Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

legúra -e ž (ȗ) metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana
Število zadetkov: 1