ahímsa -e ž, pojm. (ȋ) |moralno načelo v hinduizmu|
aksióm -a [ijo] m (ọ̑) |temeljna resnica, načelo|
čŕta -e ž (ŕ) potegniti ~o; ravna ~ hiš vrsta; odbijajoče ~e njegovega značaja |poteze|; opombe pod ~o; knj. pog. nogavice brez ~e brez šiva, roba; publ.: razvojna ~ našega gospodarstva načelo, usmeritev; propasti na celi ~i |popolnoma, v celoti|
didáktičen -čna -o (á) izrazito ~a pesnitev poučna
didáktični -a -o (á) ~ princip učno načelo
didáktičnost -i ž, pojm. (á)
doktrína -e ž (í; ȋ) politična ~; neobč. moderna dramaturška ~ nazor, načelo; slabš. trdovratno se držati svoje ~e |togega, neživljenjskega naziranja|
empiríja -e ž, pojm. (ȋ) načelo ~e (izkustva); skup. ~ kaže na uspeh (izkušnje)
gêslo -a s (é) povedati stražarju ~; volilno ~; življenjsko ~ vodilo, načelo; jezikosl.: |slovarski sestavek|; iztočnica
hevrístičen -čna -o (í) filoz.
hevrístični -a -o (í) ~o načelo
hevrístičnost -i ž, pojm. (í) filoz.
imanénca -e ž, pojm. (ẹ̑) načelo estetske ~e
kánon -a m (ȃ) neobč. |pravilo, načelo, norma|; glasb. |skladba|
móto -a m (ọ̑) ~ pesmi; poud. ~ vse njegove umetnosti |vodilo, načelo|
na.. [poudarjeno ná] predp.
I. izpredložna glag.
1. 'podlaga' nalépiti, naložíti, nanášati, narísati, navozíti,
2. 'načetost' načéti, nagrísti, najédati, nakljúvati, namŕzniti, napókati
3. 'ustrezna mera' naberáčiti, nacépiti, načenčáti, nakosíti, namléti
4. 'polna mera' nahodíti se, najókati se, nadivjati se, natrpéti se
5. 'dosežek' nabráti, naelektríti, namagnétiti, naučíti (se)
II. izpredložna imenska naróčje, načêlek, načêlo, napótje, nastréšek, nakolénka, nagóbčen, načêlno, nagróben, namízen, nahítro, nadálje
III. izpodstavna nalóžba, nalépka, naplavína, nasútje, nabrékel, nakísel, natikálen
načêlo -a s (é) ravnati se po ~ih; v ~u se strinjati; slovarska ~a; ~ protislovja; razvrstiti po kronološkem ~u časovno; poud. To je že v ~u zgrešeno |povsem, v osnovi|
naglaševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; naglaševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ samoglasnike; publ. ~ načelo enakosti poudarjati
naravnopráven -vna -o (á; ȃ)
naravnoprávni -a -o (á; ȃ) ~o načelo
naravnoprávnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
naravoslôven -vna -o (ȏ) To načelo ni ~o
naravoslôvni -a -o (ȏ) ~a znanost
óbčen -čna -o (ọ́; ọ̑) star. ~a pohvala splošna
óbčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ zbor; jezikosl. ~o ime
óbčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč. načelo ~i splošnosti
premísa -e ž (ȋ) izpeljati sklep iz ~e; publ. ~ zunanje politike osnovno načelo, vodilo
primér -éra m, v zvezi z na na primér → na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež; zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance
princíp -a m (ȋ) načelo: držati se ~ov; odstopati od ~ov; imeti trdne ~e; biti iz ~a proti čemu načelno; ~ ohranitve energije zakonitost, pravilo; uporabiti ~ centralnega gretja način delovanja; v ~u soglašati s čim v načelu
prostovóljen -jna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) ~ odhod
prostovóljni -a -o (ọ́) ~ prispevek
prostovóljnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ odločitve; načelo ~i
recipróčen -čna -o (ọ̑) ~ dogovor vzajemen, obojestranski; ~ vpliv medsebojno povezan, odvisen
recipróčni -a -o (ọ̑) pravn. ~o načelo
recipróčnost -i ž, pojm. (ọ̑)
sámoimenovánje -a s, pojm. (ȃȃ) načelo ~a
selektíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) zelo ~a šola
selektívni -a -o (ȋ) ~ kriterij izbirno, odbiralno merilo
selektívnost -i ž, pojm. (ȋ) načelo ~i
tŕžen -žna -o (ŕ; ȓ) To blago je zelo ~o
tŕžni -a -o (ŕ; ȓ) ~ dan; redk. ~o naselje trško naselje
tŕžnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ) načelo ~i
univerzálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ pomen vrednot; ~a resnica splošna; les kot ~a surovina vsestranska; ~o pravilo splošno veljavno
univerzálni -a -o (ȃ) filoz. ~o načelo; pravn. ~o nasledstvo vesoljno nasledstvo
univerzálnost -i ž, pojm. (ȃ)
ústen -tna -o (ȗ) Dogovor je bil ~
ústni -a -o (ȗ) ~ izpit
ústnost -i ž, pojm. (ȗ) ~ sporočila; pravn. načelo ~i
vést1 -í ž -i -- -i -jó pojm. (ẹ̑ ȋ)
1. ~ ga peče; imeti mirno ~; vzbuditi komu ~; delati po ~i; poud. ~ mi govori, narekuje |nravno načelo|
2. poud.: imeti na ~i veliko krivico |biti kriv za|; To mu leži na ~i |ga muči|; biti komu ~ |nravno vodilo|; mirne ~i delati |neprizadeto|
volílen -lna -o (ȋ)
volílni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o telo |volivci|
volílnost -i ž, pojm. (ȋ) načelo ~i
vzróčen -čna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑)
vzróčni -a -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. ~ veznik
vzróčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) načelo ~i; neobč. ~ bolezni vzrok
zmérnosten -tna -o (ẹ́)
zmérnostni -a -o (ẹ́) ~o načelo