narcís -a m (ȋ) - 1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus
- 2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis
narcísa -e ž (ȋ) rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis
narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja
narcisízem -zma m (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem
narcisoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja
narcisoídnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza
narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
narcístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo
narcízem -zma m (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: mladostni narcizem