á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešenàbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
abscísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od abscisa: abscisna os
absénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od absenca:
absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
absolutizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:
absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od absolvent: absolventski večer
absorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
abstinénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
abundánten -tna -o (ȃ)
pridevnik od abundanca: abundantno potenje
abuzíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
acetílen2 -lna -o (ȋ)
pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina
adíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adirati:
adjustíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
adjutántski -a -o (ā)
pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
administracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od administracija: administracijsko delo
administríranje -a s (ȋ)
glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje; administriranje projekta; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov
adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
adsorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adsorbirati:
adventíven -vna -o prid. (ȋ)
bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
aerolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o (ȇ-á; ȃ-á)
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
aeroplán -a m (ȃ) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
afélij -a m (ẹ́)
astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:
afirmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini
agitacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od agitacija: agitacijski govor; agitacijska kampanja; agitacijsko delo, sredstvo
agitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
agnátski -a -o (ȃ)
pridevnik od agnat: agnatske pravice; agnatsko sorodstvo
agógičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
agonálen1 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
agonálen2 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agon: agonalne prireditve
ágov -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od aga:
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
áhasverski -a -o (ȃ)
pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
áhniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
ájbišev -a -o (á)
pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj
ákanje -a s (ā)
glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
akántov -a -o (ā)
pridevnik od akant: akantov list
akceleracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
akcentolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
akcêntski tudi akcéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto
akcentuacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
akcentuíranje -a s (ȋ)
glagolnik od akcentuirati:
akceptacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
akcépten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od akcept: akceptni kredit
akcesíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
aklimatizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aklimatizirati:
akolít -a m (ȋ)
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
akomodácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
akomodírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju;
novim razmeram se je hitro akomodiral
♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč
akórden1 -dna -o (ọ̑)
pridevnik od akord1: akordna glasbila
akriláten -tna -o (ȃ)
pridevnik od akrilat: akrilatna smola
aksiolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od aksiologija: aksiološki problem
aktêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od akter: akterske sposobnosti
aktivácija -e ž (á)
glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
áktiven1 -vna -o (ȃ)
pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način; aktivna glagolska oblika
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti;
družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
aktivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic
aktivíst -a m (ȋ)
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena; vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
aktivizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktivizirati: aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev
aktualizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa
akumulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala
akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
akvilêjski -a -o (ȇ)
pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
akvizitêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh; akviziterska služba
aleatóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
aleksandrínka -e ž (ȋ)
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka; potomci, sorodniki aleksandrink; usoda, življenje aleksandrink; razstava, roman o aleksandrinkah
alfabetíranje -a s (ȋ)
glagolnik od alfabetirati:
àli2 in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členova) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine;
jaz ali ti, eden mora odnehati;
recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primerub) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug;
pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli2. star., v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
a5,
toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil;
ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
alienácija -e ž (á)
knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
alienacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od alienacija: alienacijska problematika
alkohológ -a m (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu; psihiater in alkoholog
alkohólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
alkôven2 -vna -o (ȏ)
pridevnik od alkova: alkovni zastori
almanáhovski -a -o (ā)
pridevnik od almanah: almanahovska poezija
alohtón -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
alopátičen -čna -o (á)
pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
álter -- prid. (ȃ) pog. 1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura // v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene 2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter // v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
alternatíva -e ž (ȋ)
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa; privlačna, uporabna brezplačna alternativa; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo
alternatívec -vca m (ȋ) 1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci;
skupina alternativcev in pankerjev 2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
alternatívka -e ž (ȋ) 1. pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. (alternativna) zdravilka: na pregled je šla k alternativki
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ)
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ)
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
amalgamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
amalgámski -a -o (ȃ)
pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
amenoróičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
amerikanizácija -e ž (á)
glagolnik od amerikanizirati: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije; amerikanizacija našega življenja
ametístov -a -o (ȋ)
pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
amfibólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od amfibol: amfibolov azbest
amnestíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon
ámok -a m (ȃ)
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
amónijakov in amóniakov -a -o (ọ̑)
pridevnik od amonijak: amonijakova raztopina
ámorček -čka m (ȃ)
manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček
àmpak2 in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
ampêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru
anagrám -a m (ȃ)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
anahorétski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
analfabétski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
analizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine
anapéstovski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od anapest: anapestovski ritem
andezíten -tna -o (ȋ)
pridevnik od andezit: andezitni groh
anemíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od anemija: anemijski šumi
angažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev; angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
ángelček -čka m (á)
manjšalnica od angel: angelček božji; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
anginózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od angina: anginozni simptomi
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
animácija -e ž (á)
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
aniónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od anion: anionska hidroliza
anketíranje -a s (ȋ)
glagolnik od anketirati: osebno anketiranje; dobiti podatke z anketiranjem dijakov; metoda anketiranja
anomálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja;
anomalna rast
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
antibiótičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od antibiotik: antibiotično delovanje penicilina; antibiotična zdravila
antifónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od antifona: antifonski način petja
antiklinálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od antiklinala: antiklinalni del geološke gube
antikrístov -a -o (ȋ)
pridevnik od antikrist: antikristovo delovanje
ántilogaritmíranje -a s (ȃ-ȋ)
glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza
antilópin -a -o (ọ̑)
pridevnik od antilopa: antilopin trup
ántipasát -a m (ȃ-ȃ)
geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
antipirétik -a m (ẹ́)
farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
antipód -a m (ọ̑)
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
antologíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od antologija: antologijski izbor
antoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
antracítov -a -o (ȋ)
pridevnik od antracit: antracitov pepel
antropoíden -dna -o (ȋ)
pridevnik od antropoid: antropoidne opice
antropometríjski -a -o (ȋ)
pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled
anuitéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
aórten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od aorta: aortni lok
apanážen -žna -o (ȃ)
pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
aparátčik -a m (ȃ)
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
apáški2 -a -o (ȃ)
pridevnik od apaš: apaška banda
apelatíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
apercepcíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
aplanátičen -čna -o (á)
pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
aplicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
ápnast -a -o prid. (á)
umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost
apnênje -a s (é)
glagolnik od apneti: apnenje žil
apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā)
glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
apogêj -a m (ȇ)
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
apokromátičen -čna -o (á)
pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi
apostát -a m (ȃ)
rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat
apostazíja -e ž (ȋ)
rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
apóstol -a m (ọ̑)
1. rel. vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel
2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
apostôlstvo -a s (ȏ) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
apostrofíranje -a s (ȋ)
glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov
apretíranje -a s (ȋ)
glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin; sredstvo za apretiranje
apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
aprílov -a -o (ȋ)
pridevnik od april: aprilov sneg
aprióren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna
a prióri prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati;
individualizem a priori zavračamo;
a priori nemogoča stvar
♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
apriorízem -zma m (ī)
aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
aprobacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
apsíden tudi ápsiden -dna -o (ȋ; ȃ)
pridevnik od apsida: apsidna stena
arabésken -kna -o (ẹ̑)
pridevnik od arabeska: arabeskni motiv
aranžíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
aretácija -e ž (á)
glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije
argentínski -a -o (ȋ)
pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
argonávtski -a -o (ȃ)
pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
argumènt -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente;
podpreti trditev z argumenti;
močen, prepričljiv, tehten argument;
argumenti za in proti;
kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
argumentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
arhivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja
árhont -a m (ȃ)
pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:
aristokrát -a m (ȃ)
pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
armáda -e ž (ȃ)
1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska
2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
artêrija -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije;
pljučna arterija;
preprečiti poapnitev arterij;
kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet;
vodna, železniška arterija
artikulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi; artikulacijska napaka
♦ jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
artikulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od artikulirati: jasno artikuliranje glasov
arzenálski -a -o (ȃ)
pridevnik od arzenal: arzenalska posadka
arzénikov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od arzenik: arzenikov prah
asána in ásana -e ž (ȃ; ȃ)
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: izvajanje asan; redna vadba asan
asfaltíranje -a s (ȋ)
glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste; stroj za asfaltiranje
asignacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od asignacija: asignacijska izjava
asimilíranje -a s (ȋ)
glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane
asindétičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ)
za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
askétstvo -a s (ẹ̑)
lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces;
asociativno doživljanje;
asociativno povezovanje dogodkov;
uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijamiasociatívno prisl.:
asociativno se spomniti
asociíranje -a s (ȋ)
glagolnik od asociirati: asociiranje doživljajev
áspra -e ž (ȃ)
num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:
astátičen -čna -o prid. (á)
elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti
ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ)
pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij
astronómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev
atašêjski -a -o (ȇ)
pridevnik od ataše: atašejska služba
átetov -a -o (ā)
svojilni pridevnik od ate ateta:
átkov -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od atek:
atomizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot; atomiziranje in mehaniziranje življenja
atómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
átov -a -o (á)
svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič
átrij -a m (á)
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
áut – áut [au̯t – au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali – ali: moraš se odločiti: aut – aut
avansíranje -a s (ȋ)
glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del
avanzíranje -a s (ȋ)
glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi
avdiénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana
avgúst3 -a m (ȗ)
zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:
avgústa -e ž (ȗ)
zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:
avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane;
sestrelili so več sovražnih avionov;
odleteti z avionom;
dvomotorni avion
àvitaminózen -zna -o (ȁ-ọ̑)
pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje
ávšica -e ž (ȃ)
ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
avtarkíja -e ž (ȋ)
ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija
avtarkízem -zma m (ī)
ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis;
izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen;
avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1:
avtentičen prepis pogodbe;
avtentičen prevod
♦ glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
avtístičen -čna -o (í)
pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
avto...2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija
ávtogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑)
filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj:
avtohtón1 -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
avtohtón2 -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi;
avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
avtokefálen -lna -o prid. (ȃ)
rel., v Pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
avtokefálnost -i ž (ȃ)
rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost Srbske pravoslavne cerkve
avtomátičen -čna -o prid.(á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji;
avtomatične prestave, zavore;
avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti;
avtomatična valorizacija pokojnin;
avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.:
naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
avtomatizácija -e ž (á)
glagolnik od avtomatizirati:
a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije
b) avtomatizacija gibanja
avtomatízem -zma m (ī)
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
ávtomeháničen -čna -o (ȃ-á)
pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
avtomobílček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike;
avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost 2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od voljeavtonómno prisl.:
avtonomno poslujoča enota
avtoritéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo
avtorizacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina
ávtorjev -a -o (ā)
svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
ávtosugestíven -vna -o (ȃ-ȋ)
pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b;
od b do d;
nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
bábičin -a -o (ā)
svojilni pridevnik od babica: babičin vrt; babičina vzgoja
bábin -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od baba:
bacílen -lna -o (ȋ)
pridevnik od bacil: bacilna kultura
bágranje -a s (ā)
glagolnik od bagrati: bagranje prekopa
báhanje in bahánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje
● preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
bajadêra -e ž (ȇ)
1. bonboniera ali eden od njenih bonbonov hrvaške tovarne Kraš: kupiti bajadero; sladka bajadera; odlomiti košček bajadere; škatla bajader / Kraševa Bajadera
2. v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader
bájanje -a s (ȃ)
glagolnik od bajati:
a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode
b) ubraniti se hudobnega bajanja
bájčen -čna -o (ȃ)
pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
bajeslôven -vna -o (ȏ)
pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje
bajók -a m (ọ̑)
num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:
bájten2 -tna -o (ȃ)
pridevnik od bajta: bajtna streha
bájtica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok
bakrênje -a s (é)
glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje
bakrorézen -zna -o (ẹ̄ ẹ̑)
pridevnik od bakrorez: bakrorezna grafika
balansíranje tudi balancíranje -a s (ȋ)
glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu
baldahínski -a -o (ȋ)
pridevnik od baldahin: baldahinski oltar; baldahinska postelja
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih; obuti balerinke
balíla -e ž (ȋ)
v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:
balínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od balin(ec): vreči, zakotaliti balinček
balíranje -a s (ȋ)
glagolnik od balirati: baliranje sena; cene baliranja
balkánec -nca m (ȃ) ekspr.
kdor ne upošteva pravil obnašanja, zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: kaj ste pa pričakovali od tega balkanca?
balkónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od balkon: podstrešni balkonček
balón -a m (ọ̑)
1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom / toplozračni balon balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja v športne, turistične namene
// otroška igrača take oblike: napihniti balon
2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
balónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
balotáža -e ž (ȃ)
glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine:
balustráden -dna -o (ȃ)
pridevnik od balustrada: balustradna strešica
balván -a m (ȃ)
knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane; z mahom obrasel balvan
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak
// velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja
balzamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od balzamirati: balzamiranje trupla; dišave za balzamiranje
bálzamov -a -o (ȃ)
pridevnik od balzam: balzamov vonj
bán -a m (ȃ)
v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine
♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
banáški -a -o (ȃ)
pridevnik od Banat: banaška pšenica
bánčniški -a -o (ȃ)
pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha
bandážen -žna -o (ȃ)
pridevnik od bandaža: bandažna tkanina
bandêrce -a s (ē)
manjšalnica od bandero: cerkveno banderce
bánjica -e ž (á)
manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici; lesena, pločevinasta banjica
bankéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od banket1: banketna dvorana
bankírski -a -o (í)
pridevnik od bankir: stara bankirska rodbina
bankrótstvo -a s (ọ̑)
gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica
2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice
barákica -e ž (ȃ)
manjšalnica od baraka: samotna barakica
barantánje -a s (ȃ)
glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
barážen -žna -o (ȃ)
pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
bárček -čka m (ȃ)
manjšalnica od bar1: vsak večer se dobita v barčku; prijeten, hotelski barček
bárčica -e ž (ȃ)
manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
bariêra -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
baríglica -e ž (ȋ)
manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo
barikáden -dna -o (ȃ)
pridevnik od barikada: barikadni boji
barikíranje -a s (ȋ)
glagolnik od barikirati: barikiranje vina; sod za barikiranje
barílček -čka m (ȋ)
manjšalnica od baril(ec): barilček dobre pijače
barítov -a -o (ȋ)
pridevnik od barit: baritova specifična teža
bárkica -e ž (ȃ) barčica: odriniti barkico od brega
barográfski -a -o (ȃ)
pridevnik od barograf: barografsko pero
barón -a m (ọ̑)
1. plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois
2. gospodarski mogotec: industrijski baroni
3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
baronét -a m (ẹ̑)
v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona:
barónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od baron: baronski naslov
bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva;
drap barva;
kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve;
ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva;
modra barva hitro zbledi;
to blago dobro prime barvo;
mešati, nanašati, polagati barve;
barvati, slikati z oljnato barvo;
preproge obstojnih barv;
barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo;
šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan;
vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve;
delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo;
barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
bárvanje -a s (ȃ)
glagolnik od barvati: barvanje tkanin; barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb
baržúnov -a -o (ȗ)
pridevnik od baržun: baržunov lesk
baselski -a -o [bázəlski] prid. (á)
nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
básen2 -sna -o (ȃ)
s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika
básenca -e [basənca] ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco
báskitára in bás kitára -e ž (ȃ-ȃ)
električna kitara z navadno štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: igrati baskitaro; skladatelj in virtuoz na električni baskitari
básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑)
glasb. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
bastíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
bátek -tka m (ȃ)
manjšalnica od bat: udariti z batkom
bátinanje -a s (ȃ)
glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!
batístov -a -o (ȋ)
pridevnik od batist: batistov robček
bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1:
batjuška car;
pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
bávtarica -e ž (á)
manjšalnica od bavtara: imel je odpeto bavtarico
báza1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi // na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze;
letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke // kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov 3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo;
bibliografska, informacijska, relacijska baza;
vpogled v bazo;
osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
bázen3 -zna -o (ȃ)
pridevnik od baza2: bazni del spojine
bazénček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od bazen: otroško igrišče z bazenčkom
bazilískov -a -o (ȋ)
pridevnik od bazilisk: baziliskov pogled
bêbček tudi bébček -čka m (é; ẹ̄)
manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄)
1. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
bebljánje -a [bəbljanje in bebljanje] s (ȃ)
glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
bèček -čka in bečèk -čkà [bəčək] m (ə̄; ə̏ ȁ)
manjšalnica od beč: beček piva
bedáček -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž 3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator
bedênje tudi bdênje -a [prva oblika bədenje] s (é) glagolnik od bedeti; ant. spanje: nočno bedenje;
od bedenja rdeče oči
bêdrce -a s (ē)
manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
beduínski -a -o (ȋ)
pridevnik od beduin: beduinski konj
bég1 -a m (ẹ̑)
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj
// rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
● publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli
2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
♦ astron. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
béganje -a s (ẹ̑)
glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo
bégati -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki;
begati po gozdu, po sobi;
begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega;
čudne sanje ga begajo;
dekle mu bega misli;
ne begaj ga z vražami begajóč -a -e:
begajoč pogled
bégavec -vca m (ẹ̄)
otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem
begúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
beketánje -a s (ȃ)
glagolnik od beketati: preplašeno beketanje drobnice
békov -a -o (ẹ́)
pridevnik od beka: bekova šiba
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2:
bel cvet;
beli čevlji;
bel konj, labod;
bel papir;
prt je bel;
bela barva;
obleči belo srajco;
bela vrtnica;
bleščeče, snežno bel;
modrikasto, umazano bel;
bel kot mleko, sneg, zid;
črno-bel vzorec;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček;
bel obraz, vrat;
ima belo polt;
biti belih lic;
mrtvaško, prsteno bel;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
bélček -čka [tudi beu̯čək] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka;
osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke;
Švabi in belčki napadajo
beletrístičen -čna -o (í)
pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi; beletristična knjiga; beletristično delo
belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
belínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
belívski -a -o (ȋ)
pridevnik od belivec: belivsko orodje
beljákov -a -o (á)
pridevnik od beljak: beljakov sneg
béljenje1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1:a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna;
beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. zastar. belež: beljenje odpada s sten
béljenje2 -a s (ẹ́)
glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
belúšev -a -o (ú)
pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
bencínar -ja m (ȋ)
motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: šestvaljni bencinar; zmogljivosti trilitrskega bencinarja
// avtomobil na bencinski pogon: cena avtomobila je odvisna tudi od tega, ali je bencinar ali dizel
bencínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski servis stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov; bencinski tank; bencinska črpalka / bencinski tolar od 1994 do 2007 denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva
2. ki je v zvezi z uporabo avtomobilov in motociklov (na bencin), zlasti za dirke: bencinski navdušenec; bencinski šport / ekspr. bencinski spektakel / bencinski zvezdnik; ekspr. bencinska legenda
benefíčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od benefica: benefična predstava
benjamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček
bentênje -a s (é)
glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo
beráčenje -a s (á)
glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
beráčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil
2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
berílce -a s (ī)
manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca
berílen -lna -o (ȋ)
pridevnik od berilo: berilni sestavek
berílov -a -o (ȋ)
pridevnik od beril: berilova barva
berlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Berlin: berlinski festival;
berlinski prebivalci;
berlinski živalski vrt / od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989 berlinski zid mejni zid med vzhodnim, komunističnim, in zahodnim, demokratičnim, Berlinom
♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barveberlínsko prisl.:
berlinsko modra barva
bès2 bêsa tudi bésa m (ȅ ē, ẹ̄)
najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade; zatulil bi od besa; spravil me je v bes; divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa
beséda2 -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede;
izgovoriti, naglasiti besedo;
iskati v slovarju neznane besede;
izpisati število z besedami;
nenavadna, stara beseda;
izgovorjena, zapisana beseda;
domače, tuje besede;
narečne besede;
dolga beseda;
beseda z več pomeni;
v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede;
v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede // s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla;
besede letijo, merijo nanjo;
besede so ji segle, šle do srca;
te besede so veljale njej;
rad slišim take besede;
zameril mu je to besedo;
hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede;
ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda;
dati komu besedo;
držati, prelomiti, spolniti besedo;
posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi // ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko;
beseda se mu zatika;
obtičati sredi besede;
skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede // knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika;
spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke;
uvodne besede je imel predsednik društva // nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih;
beseda je nanesla na politiko;
beseda se je razvnela, stekla;
beseda teče o gospodarskih problemih;
o tem ni bilo besede;
napeljati, zasukati besedo na kaj;
čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost;
vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi;
domača, materina beseda;
naša beseda;
slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede;
kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši;
zdaj so prišle ljudske množice do besede;
ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede // mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj 10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka // beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi // najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
besédica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice
● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem
besedíčenje -a s (ī)
glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev
besednjákarski -a -o (ȃ)
pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori
besedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
besežíranje -a s (ȋ)
glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
besnênje -a s (é)
glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni;
besni od jeze;
besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni;
pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e:
besneč ocean, ogenj
bétel -a m (ẹ̑)
1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela
2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; v prid. rabi: betel palma areka
betìč -íča [bətič] m (ȉ í)
manjšalnica od bet: tolči z betičem
♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
betíčka -e [bətička] ž (í)
šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
betoníranje -a s (ȋ)
glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje
bétvica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od betva:
a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši
b) betvica šmarnice
♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože
bévkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od bevkati: bevkanje kužka
bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ)
glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje
bezánje -a [bəzanje] s (ȃ)
glagolnik od bezati: bezanje po luknjah
bezljánje -a [bəzljanje in bezljanje] s (ȃ)
glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav
bežánje -a s (ȃ)
glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
bíbavičen -čna -o (ī)
pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
bíčanje -a s (ī)
glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
bíčati -am nedov. (ī ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere;
bičati s satiro 3. knjiž. zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e:
bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke
bíčan -a -o:
bičan od krivice
bíček1 -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom
2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
bíčev -a -o (í)
pridevnik od bič: bičev ročnik
bifurkacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od bifurkacija: bifurkacijski učni program
bìk bíka m (ȉ í)
1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
bíl2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke;
postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo;
v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti2,
bi
bilancíranje -a s (ȋ)
glagolnik od bilancirati: metode, osnove bilanciranja / bilanciranje dohodkov in izdatkov
bílkica -e ž (ȋ)
manjšalnica od bilka: nežna bilkica
bíngeljček -čka [bingəljčək] m (ȋ)
manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
bingljánje -a s (ȃ)
glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
bíokmetíja in bío kmetíja -e ž (ȋ-ȋ)
kmetija, na kateri se dejavnost opravlja samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: pridelava hrane na biokmetiji je nekajkrat dražja od običajne; razvoj biokmetij s turizmom in prodajo na domu; mleko z biokmetij
bíoznánost -i ž (ȋ-á)
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: podjetja, ki tržijo bioznanost, utrjujejo svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli; bliskovit razvoj bioznanosti
bírma -e ž (ȋ)
rel. drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi
● vezati, star. zavezati birmo biti za botra
birokratizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
biságica -e ž (ā)
manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen
bíserček -čka m (ȋ)
manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
bíserničen -čna -o (ȋ)
pridevnik od bisernica: bisernična lupina
bistrênje -a s (é)
glagolnik od bistriti:
bistrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma
bístvo -a s (ȋ)
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna;
plešoče noge bijejo ob tla;
debele kaplje so mu bile v lice;
veter jim bije v obraz;
toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe 2. dajati komu udarce: bije in udriha;
biti do krvi;
biti po glavi;
bije ga kot živino;
biti se po čelu // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije;
preh. njihova ura bije tudi četrti;
ura kaže tri in bije dve;
pol bije;
nar. ura je bila osmo osem;
brezoseb. deset je bilo;
pravkar bije pet 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije;
srce bije divje, hitro;
srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona;
brezoseb. plat zvona je bilo;
pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben 6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad;
pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjicibíti se
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje
2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
bijóč -a -e:
stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
bít -a -o nar.:
hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) I. v osebni rabi 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo;
ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo;
hiša je sredi polja stoji;
drva so na dvorišču;
v vsakem človeku je kaj dobrega;
v knjigi so napake;
v vodi je kisik;
za gozdom je travnik leži, se razprostira;
ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s pregibno besedo: mož je poštenjak;
prijatelj je učitelj;
otrok je bolan, nadarjen;
pšenica še ni zrela;
knjiga je moja;
klobuk je očetov;
ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak;
hiša je naprodaj;
obleka mu bo prav;
tisoč je preveč / dekle mu je všeč c) s predložno zvezo: meso je brez kosti;
čevlji so od blata;
rana je od noža;
biti pri zavesti;
biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju;
mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzameč) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let;
on je vesele narave;
mož je srednje postave;
biti kmečkega rodu;
soseda je slabega zdravja;
publ. stvar je velikega pomena;
mnenja smo, da se motiš d) s primerjavo: nebo je kakor oprano;
fant ni, kakor bi moral biti;
drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni;
jutri ne bo šole;
pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo;
zelo jo je bilo groza;
mater je strah;
z njim je slabo;
star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodiloc) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi;
kupcev je bilo dosti;
denarja je le malo;
ali je kaj novega;
pet jih je bilo;
vsi, kar jih je, so pripravljeni č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje;
škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti;
všeč mi je, če ostaneš doma;
znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je;
otroka mu ni bilo mar;
skoraj bo poldne;
na Bledu je bilo lepo;
slabó ji je bilo;
škoda ga je;
jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel miniloIII. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo;
zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanjIV. eliptično navadno za poživitev pripovedia) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je;
pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi;
vsak en kozarček ga bova;
kaj bomo pa zdaj? b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana;
fant je s Primorskega doma;
ti čevlji so za v dež primerni, dobri;
fant ni za šolo sposoben;
ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je trebaV. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal;
bi delal, bi bil delal;
je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1,
bil2,
bi, bodi2
bítje1 -a s (í)
glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure; bitje srca, žil
bítjece in bítijce -a [prva oblika bitjəce] s (ī)
manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
bivakíranje -a s (ȋ)
glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
bivalíški -a -o (ȋ)
pridevnik od bivališče: bivališki kraj
bívanje -a s (í)
glagolnik od bivati:
a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan
b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje
c) njegovo bivanje sveta
blagonaklónjenost -i ž (ọ́)
star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
blagoslovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrokblagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o
1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
blagoslovljênje -a s (é)
glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk
blagougódje -a s (ọ̑) zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja
blagrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
blankéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od blanket: blanketna menica
bláten -tna -o prid. (ā ȃ) pokrit z blatom: blatna cesta;
ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi
♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata// umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motnablátno prisl.:
blatno sivo nebo
blátenje -a s (á)
glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov
blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan, moten: strelski pohod blaznega morilca;
biti blazen / versko blazen / pretresel me je njegov blazni smeh; gara kot blazen na vso moč// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje / ideje, načrti blaznega znanstvenika 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazni napori;
blazen strah pred kaznijo;
blazna jeza / blazni uspehi, zaslužki; blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo; imel je blazno srečo blázno prisl.:
blazno se boji; moški je blazno streljal; blazno pogumna, zanimiva pustolovščina; blazno mu je všeč; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.:, zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni
blazínast -a -o prid. (í) 1. obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži;
blazinasta klop 2. podoben blazini: blazinast mah;
roke, blazinaste od zamaščenosti
♦ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj
blazínica -e ž (í)
manjšalnica od blazina:
a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov
blazínjenje -a s (ī)
glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva
blaznênje -a s (é)
glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja;
pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjoblaznèč -éča -e:
blazneča ženska
bláženost -i ž (ȃ)
ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti
// rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo;
srce mu prekipeva od blaženstva;
višek blaženstva / nebeško blaženstvo
blažítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
blebetánje -a s (ȃ)
glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz;
otrok je bled;
blede ustnice;
biti bledih lic;
mrtvaško, smrtno, voščeno bled;
čisto, ves bled;
bled od jeze, od strahu;
bled v obraz;
bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid;
postajati bled bledeti// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin;
blede besede;
to je bleda slika resnice;
bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.:
bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
bledênje1 -a s (é)
glagolnik od bledeti: bledenje kože
bledênje2 tudi blêdenje -a s (é; é)
glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í)
1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo
2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
blefírati -am nedov. (ȋ) pog.
pretvarjati se, da je kaj drugačno od resničnega: tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati; blefirati pred poslušalci; blefirati pri pokru
// ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blefira
blêjanje -a s (ē)
glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet
bleketánje -a s (ȃ)
glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet
blesketánje -a s (ȃ)
glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera
blestênje -a s (é)
glagolnik od blesteti: blestenje biserov; zlato blestenje oblakov
bleščánje -a s (ȃ)
glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči;
v očeh se ji bleščijo solze;
okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna// močno sijati: sonce se blešči 2. belo odsevati: breze se bleščijo;
hiša se blešči iz zelenja 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo bleščáti
vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se -éča -e:
bleščeč se na soncu; bleščeča se reka;
prim. bleščeč
blískanje in bliskánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od bliskati: bliskanje in grmenje / bliskanje flešev
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi;
preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu;
oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne lučibliskajóč -a -e:
bliskajoče čelade, luči
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo;
vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi bliščèč se -éča -e:
bliščeče se bodalo;
prim. bliščeč
blízu1 prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:a) pri mirovanju: ljudje so blizu;
hiše stojijo zelo blizu skupaj;
tu blizu ni nikogar;
od blizu pogledati;
mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančnejeb) pri premikanju: priti blizu;
stopiti bližje k oknu;
najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
● prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu;
čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo 3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske;
mati mu je bolj blizu kot oče;
umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi 4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti;
mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev;
tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
blížanje -a s (ȋ)
glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju
bližínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bližino: branje, pisanje in podobna bližinska dela / bližinska očala
♦ fot. bližinski posnetek posnetek od blizu; ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju
blížnji2 -a -e prid. (ȋ) 1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen: bližnji in daljni kraji;
to je naš bližnji sosed;
izlet v bližnjo okolico;
doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
♦ film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili;
bližnja prihodnost;
kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev 3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca;
bližnji in daljni sorodniki;
sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu
bljúvanje in bljuvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili; bolezen se začne z bljuvanjem
blódenje -a s (ọ́)
glagolnik od bloditi:
a) blodenje brez konca; blodenje po gozdu
b) vročično blodenje
blôganje in blóganje -a s (ȏ; ọ̑)
glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem
blók -a m (ọ̑)
1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo
3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
blokíranje -a s (ȋ)
glagolnik od blokirati: blokiranje ulice, mesta / blokiranje koles pri zaviranju / blokiranje denarnih sredstev
blúzica -e ž (ȗ)
manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico
bôbek -bka m (ō)
1. manjšalnica od bob1 1–2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku;
ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
bóbnanje -a s (ọ̑)
glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
bobnênje -a s (é)
glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka
bóbnič -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič;
zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič
bôbov -a -o (ó)
pridevnik od bob: bobova slama; bobovo zrno
bóbrov in bôbrov -a -o (ọ́; ó)
pridevnik od bober: bobrovo krzno
bóčenje -a s (ọ̄)
glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša
bodálce -a s (ā)
manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce; pas z bodalcem
bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó)
glagolnik od bosti: bodenje v prsih
bódi2 -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi! 2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem;
bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti 3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno;
bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
bodóčnost -i ž (ọ́)
1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela; načrti za bodočnost
2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost
● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga;
klicati boga na pomoč;
prositi boga za zdravje;
verovati v boga;
prisegati pred bogom;
kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izražaa) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal;
pojdi že, bog te nesi;
ali boš kar naprej počival, bog te nima rad;
bog nebeški, kaj sem jaz kriv;
kod si hodil tako dolgo, za bóga milega;
pustite me pri miru, za bóga svetega c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega;
moj bog, kako smo nesrečni;
o ti moj bog, saj ne bom zdržal č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res;
bog vedi, kod hodi;
če bog da, se bomo kmalu videli d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne;
bog varuj, da bi kaj takega storil;
bog ne zadeni, da bi pozabil na nas e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu;
bog plačaj za dar hvala;
elipt. vzemi ga, še bog če te mara;
še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje;
bog daj, da bi bilo res;
bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj;
»Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«;
vznes., ob slovesu bog s tabo h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj;
o njej ne vem nič slabega, bog varuj;
bog mi je priča, da ne lažem;
pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno;
to je gotovo kakor bog v nebesih 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini;
v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zasebóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
bogatênje -a s (é)
glagolnik od bogateti ali bogatiti:
a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev
bogatítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od bogatiti ali bogateti:
a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe
b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
bógec1 -gca m (ọ̑)
1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr. bogca zahvali v krščanskem okolju skleni roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
bógek -gka m (ọ̑)
1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr. otrok že zna zahvaliti bogka v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo
2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa:
boglónaj [boklonaj stil. bohlonaj] člen. (ọ̑) v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala!: pa boglonaj za pijačo;
stokrat boglonaj;
prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj;
za boglonaj me pa še toži v zahvalo;
sam.: od samega boglonaj se ne da živeti
bogočásten -tna -o (ȃ)
pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
bógvé in bóg vé [bokve] člen. (ọ̑-ẹ́)
1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje
2. izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
bohotánje -a s (ȃ)
glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva
bohôtenje1 in bohotênje -a s (ó; é)
glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela
bohotênje2 -a s (é)
glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije
bojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj
bojévnik -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki;
hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma
♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne
bojévniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od bojevnik: storil je svojo bojevniško dolžnost; bojevniška pesem
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó)
1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok
2. stranski, vzdolžni del
a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑)
glagolnik od boksati: izuriti se v boksanju; ukvarjati se z boksanjem
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó) 1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok;
njegov oče je že dolgo bolan;
že celo zimo leži bolan;
videti je bolan;
naredil se je bolnega;
doma ima bolno mater;
bolan na pljučih, na srcu;
bolan na smrt, za smrt;
bolan za jetiko, za rakom;
hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan;
duševno, spolno, živčno bolan;
revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče;
bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bôlno prisl.:
bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
bôlni -a -o sam.:
zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
bolečínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
bolečínski -a -o (ȋ)
pridevnik od bolečina: bolečinski občutek
boléhanje -a s (ẹ́)
glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje
boléhav -a -o prid. (ẹ́)
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve
bolést -i ž (ẹ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži;
lajšati, občutiti bolest;
srce se ji stiska od bolesti;
pekoča bolest;
solze bolesti // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
boléti -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli;
ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli;
v prsih me boli;
pren. boli me, ker si takšen;
boli ga, ko vidi mater jokati;
zastar. v srce ga boli, da je sin tak
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
bôlhica -e [bou̯hica] ž (ó)
manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic
bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ)
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
bóljšanje -a s (ọ̑)
glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni
bóljši -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi;
skrbeti za boljšo kakovost;
zdaj ima boljše pogoje;
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo;
knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste;
zahajal je v boljše kroge;
dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prejbólje in bóljše prisl.:
bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
bóljši -a -e sam.:
natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše;
prim. dober
bolníčin -a -o [bou̯ničin] (ȋ)
svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip; težko bolničino stanje
bolníkov -a -o [bou̯nikov-] (í)
svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba; bolnikovo razpoloženje
bolníšniški -a -o [bou̯nišniški] (ȋ)
pridevnik od bolnišnica: bolnišniški park
bolométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature:
bolónjski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec
2. nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje / bolonjska reforma reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005
bolovánje -a s (ȃ)
glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu
bôlšji -a -e [bou̯šji] (ȏ)
pridevnik od bolha: bolšji pik
bóm1 bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega;
do vznožja bo še uro hoda;
to bo slika kakega starega mojstra;
to bo najbrž res;
vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti2
bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe;
letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami;
atomska bomba;
kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje;
plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba;
slepa bomba ki ne eksplodira;
eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
bombardíranje -a s (ȋ)
glagolnik od bombardirati:
a) doživeti najhujše bombardiranje; bombardiranje mest; bombardiranje iz zraka; hiše, porušene zaradi bombardiranja
b) elektronsko bombardiranje; z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro
bombardírski -a -o (í)
pridevnik od bombardir: bombardirska četa
bombáški -a -o (á)
pridevnik od bombaš: bombaška četa
bombáževčev -a -o (ȃ)
pridevnik od bombaževec: bombaževčev plod; bombaževčevo olje
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 13344 zadetkov.