a1 vez.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
ȁbnormȃlen -lna prid.
abọ̑rtus -a m
absolȗten -tna prid.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
abstrȃkten -tna prid.
absȗrd -a m
aerodinámika -e ž
aeroplȃn -a m
afinitẹ̑ta -e ž
áfna -e ž
agrȗmi -ov m mn.
ȃjda -e ž
alẹ̑ja -e ž
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
ȃlpski -a prid.
ȃlt -a m
alternatȋva -e ž
amazọ̑nka -e ž
ȁmpak vez.
ampȗla -e ž
anȃli -a m mn.
ángel -a m
anonȋmen -mna prid.
antẹ̑na -e ž
antipatȋja -e ž
apartheid -a m [apȃrthajd-]
apọ̑stol -a m
apostrọ̑f -a m
apotẹ̑ka -e ž
arašȋd -a m
arijȃnec -nca m
árijec -jca m
armȃda -e ž
artíkel -kla m
arzẹ̑n -a m
asterȋsk -a m
ateljẹ̑ -ja m
atọ̑l -a m
avȃns -a m
aviọ̑n -a m
ȃvtobus -a m
avtohtọ̑n -a prid.
ȃzimut -a m
bacȋl -a m
bagatẹ̑la -e ž
bȃjta -e ž
bȃkla -e ž
balȃnsa -e ž
baldahȋn -a m
balẹ̑t -a m
balȋn -a m
balọ̑n -a m
bȃlzam -a m
banȃna -e ž
bandéro -a s
bȃnka -e ž
bankẹ̑t -a m
bȃrje -a s
barọ̑k -a m
básati bȃšem nedov.
báviti se bȃvim se nedov.
báza1 -e ž
báza2 -e ž
bazȃlt -a m
beat -a m [bȋt]
beletrístika -e ž
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.
bernardȋnec -nca m
bẹ̑rsa -e ž
bezljáti -ȃm nedov.
bíblija -e ž
bicíkel -kla m
bȋčje -a s
bíksati -am nedov.
biskvȋt -a m
bíster -tra prid.
bívati -am nedov.
bȋvol -a m
blȇsav -a prid.
blískati se 3. os. ed. -a se nedov.
blȋtva -e ž
blodīti blọ́dim nedov.
blọ̑k -a m
bojkọ̑t -a m
bọ̄re neskl. prid.
borīti se -ím se nedov.
bọ̑rza -e ž
bóžič božíča m
bráda -e ž
brȃdlja -e ž
bratránec -nca m
brázda -e ž
brazgotína -e ž
brbljáti -ȃm nedov.
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
brẹ̑nkati -am nedov.
brẹ̑nta -e ž
brȋdž -a m
brikẹ̑t -a m
brísati brȋšem nedov.
brȋzgati -am nedov.
brọ̑d -a m
brodẹ̑t -a m
brodīti brọ́dim nedov.
brọ̑koli -ja m
bŕskati bȓskam nedov.
bȓst -a m
brusīti brúsim nedov.
bȗcati -am nedov.
budálo -a s
budīti -ím nedov.
budžẹ̑t -a m
búhniti bȗhnem dov.
búkselj -na in -slja m
būnker -ja m
bȗrkle -kel ž mn.
butẹ̑ljka -e ž
buzaránt -a m
cȃr -ja m
cedīti -ím nedov.
cẹ̑geljc -a m
cẹ̄nter -tra m
centi- prvi člen tujih zloženk
cẹ́pec -pca m
cepīti1 cẹ́pim nedov.
cẹ́sta -e ž
cẹ̑v cevȋ ž
cigarẹ̑ta -e ž
cíkniti cȋknem dov.
cirkulȋrati -am nedov.
civȋlen -lna prid.
cmáriti cmȃrim nedov.
cọ̑kla -e ž
cȗcek -cka m
cúkati cȗkam nedov.
cukẹ̑ta -e ž
cȗzati1 -am nedov.
cvičáti -ím nedov.
cvȋček -čka m
cvrẹ́ti -ȅm nedov.
čárter -ja m
če vez.
čebúla -e ž
čečkáti -ȃm nedov.
čẹ̑lo2 -a s
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
čepẹ́ti -ím nedov.
čẹ̄pica -e ž
česáti čẹ́šem nedov.
čȅš člen.
čẹ́ta -e ž
četŕti -a štev.
čevȃpčič -a m
činčȋla -e in -a m
činẹ̑la -e ž
čȋr -a m
čīst čísta prid.
čītati -am nedov.
člȃn -a m
čȍk čóka m
čọ̑pič -a m
črẹ̑p -a m
čréslo -a s,
čr̄pati1 -am nedov.
črtīti -ím nedov.
čȗrimȗri -ja m
čúti čȗjem nedov. in dov.
čūvati -am nedov.
dajáti1 dájem nedov.
dáleč prisl.
dáma1 -e ž
dȃr darȗ m
dáti dám dov.
dātum -a m
de-1 predpona v tujih sestavljenkah
debȋ -ja m
debȋl -a m
dẹ̑ca -e ž
deci- prvi člen tujih zloženk
dẹ̑ček -čka m
dẹ̑dič -a m
defẹ̑kt -a m
deficȋt -a m
definȋrati -am dov. in nedov.
deformȋrati -am dov. in nedov.
degenerȋrati -am nedov. in dov.
degradȋrati -am dov. in nedov.
deka- prvi člen tujih zloženk
deklamȋrati -am nedov. in dov.
deklarȋrati -am dov. in nedov.
deklinȋrati -am nedov.
dekoltẹ̑ -ja m
dekrẹ̑t -a m
delegȃt -a m
delikatẹ̑sa -e ž
delȋkt -a m
delírij -a m
demantȋ -ja m
demonstrȋrati -am dov. in nedov.
denár -ja m
depọ̑ -ja m
deportȋrati -am dov. in nedov.
depresȋja -e ž
deprimȋrati -am dov. in nedov.
deratizȋrati -am dov. in nedov.
derivȋrati -am nedov. in dov.
desȇrt -a m
destilȋrati -am nedov. in dov.
destrúkcija -e ž
detȃjl -a m
dẹ́te -ta s
detektȋv -a m
detonȋrati -am dov. in nedov.
devẹ̑tdeset štev.
devẹ̑tnajst štev.
devíca -e ž
dezertȋrati -am dov. in nedov.
dezinficȋrati -am dov. in nedov.
dezodorānt -a m
dȅž dežjȁ m
dialȋza -e ž
diapozitȋv -a m
diẹ̑ta -e ž
díhati dȋham in díšem nedov.
diktȋrati -am nedov. in dov.
dȋr -a m
dirigȋrati -am nedov. in dov.
disertácija -e ž
disidȅnt -énta m
dȋsk -a m
diskọ̑nt -a m
diskrẹ̑ten -tna prid.
diskutȋrati -am nedov.
diskvalificȋrati -am dov. in nedov.
disputȋrati -am nedov.
distȃnca -e ž
distribúcija -e ž
distrȋkt -a m
dȋva -e ž
dȋvan -a m
diverzȋja -e ž
dnȍ -ȁ s
dobáviti -ȃvim dov.
docȅnt -énta m
dohọ̑dek -dka m
dolína -e ž
dọ̑mino -a m
domnẹ́vati -am nedov.
dopásti -pȃdem dov.
drȃčje -a s
dramīti drámim nedov.
drȃžba -e ž
drčáti -ím nedov.
drẹ́njati se -am se nedov.
drẹ́ta -e ž
drẹ́ti se dérem se nedov.
drevenẹ́ti -ím nedov.
drẹ̑vi prisl.
dr̄mati dȓmam nedov.
dȓsati -am nedov.
drstīti se -ím se nedov.
družína -e ž
dŕva dŕv s mn.,
drvẹ́ti -ím nedov.
duẹ̑t -a m
dȗh duhȃ m
dūšek -ška m,
dvȃjset štev.
dvȃnajst štev.
dvígniti dvȋgnem nedov.
dvȋzati se -am se nedov.
dvorȃna -e ž
dvožȋvka -e ž
džȋns -a m
ekskluzȋven -vna prid.
ekskȗrz -a m
eksplozȋja -e ž
ȅn éna štev.
enájst štev.
endívija -e ž
entuziāzem -zma m
epolẹ̑ta -e ž
ȇra -e ž
erozȋja -e ž
esẹ̑j -a m
evangẹ́lij -a m
evnūh -a m
famílija -e ž
famọ̑zen -zna prid.
fanátik -a m
fȃrba -e ž
fascíkel -kla m
fazȃn -a m
feferọ̑n -a m
fekálije -ȃlij ž mn.
fẹ̑n -a m
fȋcek -cka m
filatelȋja -e ž
fílati -am nedov.
filẹ̑t -a m
filharmonȋja -e ž
fȋrma -e ž
fižȍl -ọ̑la m
flambȋrati -am dov. in nedov.
fláncat -a m
flancáti1 -ȃm nedov.
fláša -e ž
flȃvta -e ž
florẹ̑t -a m
flọ̑skula -e ž
flȗor -a m
fọ̑kus -a m
fọ̑rmula -e ž
frȃjla -e ž
fráter -tra m
fr̄cati fȓcam nedov.
frẹ̑ska -e ž
fȓklja -e ž
fúga1 -e ž
fȗkati -am nedov.
fúnkcija -e ž
fȗnt -a m
fȗrati -am nedov.
G 1. V slovenskem fonemu g se ohranja pslovan. *g (iz ide. *g, *gh, *gu̯, *gu̯h pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. grȃd. Glej tudi z, ž. 2. V izposojenkah sloven. g lahko ustreza tujejezičnemu g, npr. grȕnt, goljūf. V skupini gl je lahko nadomestil srvnem. d v skupini dl, npr. kȃngla. 3. V imitativnih besedah posnema nertikulirane grlne glasove, npr. grgráti, gāgati.
gāgati -am nedov.
galerȋja -e ž
galọ̑ša -e ž
galȗn -a m
ganīti gánem dov.
gẹ́nij -a m
genitálije -ȃlij ž mn.
gẹ̑sta -e ž
gíbati -ljem in -am nedov.
gladiọ̑la -e ž
glágol -a m
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
glicerȋn -a m
glódati -am nedov.
glọ̑ster -tra m
glȗh glúha prid.
gmóta -e ž
gnẹ́zdo -a s
gnída -e ž
gnjȃt -i in gnjatȋ ž
gnjáviti gnjȃvim nedov.
gọ̑d -a in godȗ m
gọ̄diti -im nedov.
gȍl1 góla prid.
goldȋnar -ja m
golída -e ž
golọ̑b -a m
gomīla -e ž
górek -rka prid.
góri prisl.
goríca1 -e ž
gorjẹ̑ -ȃ s
gospá -ẹ́ ž
gȍzd gózda m,
gọ̄ž -a m
grabīti grábim nedov.,
grȃd -a in gradȗ m
grafȋt2 -a m
grȃm -a m
granȃtno jȃbolko -ega -a s
grȃničar -ja m
grẹ̑d gredȋ ž
grẹ́h -a m
grípa -e ž
grúditi se -im se nedov.
gubīti -ím nedov.
gúmno -a s
gȗncati -am nedov.
gȗsar -ja m
gvẹ̑rati -am nedov.
gverȋla -e ž
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
hahȃ medm.,
hálja -e ž
harmonȋja -e ž
hekto- prvi člen tujih zloženk
hermelȋn -a m
hẹ̑vreka medm.,
hinȃvec -vca m
hȋštrna -e ž
híter -tra prid.
hlȃpec -pca m
hlẹ̄v1 -a m
hlíniti hlȋnim nedov.
hmẹ̑lj -a m,
họ̑kej -a m
horoskọ̑p -a m
họ̑sta -e ž
hostẹ̑sa -e ž
hrȅn hrẹ́na in hréna m
hŕga -e ž
huligȃn -a m
humọ̑r -ja m
huzār -ja m
idiọ̑t -a m
īhta -e ž
imẹ̑ -na s
in vez.
ināko prisl.
ȋnč -a m
inkubácija -e ž
inkvizícija -e ž
insígnije -ȋgnij ž mn.
internacionȃlen -lna prid.
internȃt -a m
ȋsti -a prid.
izpod predl. z rod.
izpred predl. z rod.
izráziti -ȃzim dov.
ȋzven predl. z rod.
izvȋn -a m
izza predl. z rod.
jábolko -a s
jȃdrn -a prid.
jādro -a s
jága bába -e -e ž
jāgned -i ž in -a m
jágoda -e ž
jájce -a s
jȃničar -ja m
jȇbati -am nedov.
jecljáti -ȃm nedov.
jẹ́ča -e ž
jéčmen ječmẹ́na m
jegúlja -e ž
jẹ́kniti jẹ̑knem dov.
jẹ̑nki -ja m
jẹ̑ra -e ž,
jẹ́sih -a m
jẹ́ti1 jámem dov.
jẹ̑ti2 -ja m
jẹ́za -e ž
jọ̑šk -a m
junák -a m
júnij -a m
jȗtri prisl.
K 1. V slovenskem fonemu k se ohranja pslovan. *k (< ide. *k, ku̯ pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. kȍš. Glej tudi c, č. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu k (v rom. jezikih pisano c), npr. kȃjža, kríž; lahko tudi srvnem. g v bavarski izreki, npr. krompír. Skupina kl je lahko nadomestila srvnem. tl, npr. crkljáti, skupina ks pa nem. chs, npr. bíksati.
kabarẹ̑t -a m
kabernẹ̑t -a m
kabȋna -e ž
kabinẹ̑t -a m
káčiti kȃčim nedov.
kȁd kadȋ ž
kadẹ̑t -a m
kȃfra -e ž
kaftȃn -a m
kajnȅ člen.
kȃjža -e ž
kȃlati -am nedov.
kálij -a m
kalkulȋrati -am dov. in nedov.
kalorȋja -e ž
kamižọ̑la -e ž
kāna -e ž
kanálja -e ž
káncler -ja m
kandȋrati -am nedov. in dov.
kanelọ̑n -a m
kȃngla -e ž
kániti1 kȃnem dov.
kȃnjon -a m
kanọ̑n1 -a m
kápa -e ž
kapẹ̑la -e ž
kāpelj -na m
kapilȃra -e ž
kapitẹ̑l -a m
kápselj -na m
kȃpsula -e ž
karabȋnka -e ž
karamẹ̑la -e ž
karantẹ̑na -e ž
karȃt -a m
karavȃna -e ž
karẹ̑ -ja m
karẹ̑ta -e ž
karjọ̑la -e ž
kartọ̑n -a m
kȃs -a m
kasẹ̑ta -e ž
kȃsta -e ž
kastanjẹ̑ta -e ž
kastrọ̑la -e ž
kašȋrati -am nedov. in dov.
katẹ́der -dra m
katẹ̄ri -a zaim.
katọ̑lik -a m
kávelj -vlja in -na m
kȃveljc -a m
kȃvsati -am nedov.
kdāj prisl.
kdọ̄ kọ̄ga zaim.
kẹ̑ks -a m
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1589 zadetkov.