Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja
, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bolán
bôlna -o
pridevnik
nezdrav
kdo/kaj biti bolan
kot kaj/kdo, kako
,
kdo/kaj biti bolan
na/v čem, kje, kako
,
kdo/kaj biti bolan
od česa/koga
,
kdo/kaj biti bolan
zaradi česa/koga
,
kdo/kaj biti bolan
za čim
ekspresivno
prizadet, vznemirjen
kdo/kaj biti bolan
kot kdo/kaj, kako
,
kdo/kaj biti bolan
na čem, kje, kako
,
kdo/kaj biti bolan
v kaj, kako
,
kdo/kaj biti bolan
od česa/koga
,
kdo/kaj biti bolan
zaradi česa/koga
césta
-e
samostalnik ženskega spola
širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
cesta v/na
,
cesta od/do/iz
,
cesta med/ob/pri
,
cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
čàs
čása
samostalnik moškega spola
potek, trajanje vsega v prostoru
čas
priti
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
čas
od/do česa
,
čas
brez česa/koga
,
čas
iz česa, od kdaj
,
čas
po čem/kom
,
čas
pri čem/kom
,
čas
pred čim/kom
,
čas
med čim/kom
,
čas
s kom/čim
,
čas
na čem, kje
,
čas
v čem, kje
,
čas
ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
čas za
dár
-ú
samostalnik moškega spola
dano v last brez plačila
dar
česa
,
dar
od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dar za
dêbel
-éla -o
pridevnik
razsežen, obsežen
kaj biti debel
od–do česa, koliko
,
kaj biti debel
okoli/okrog česa, koliko
tolst, rejen, masten
kdo/kaj biti debel
kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
debelejši od
denár
-ja
samostalnik moškega spola
plačilno sredstvo
denar
za kaj
določena enota kot plačilno sredstvo
denar
za kaj
,
denar
v čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
denar iz/od
,
denar za
desetlétje
-a
samostalnik srednjega spola
doba desetih let
desetletje
česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
desetletje v/na/po
,
desetletje z/s
,
desetletje od
dóber
dôbra -o
pridevnik
prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dober za
,
dober z/s/do
,
dober v/na
,
dober pri
,
boljši od
,
najboljši med/izmed
dôlg
2
-a -o
pridevnik
razsežen, obsežen, obširen
kaj biti dolg
kot kaj
,
kaj biti najdaljši
v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
dolg od–do
,
daljši od
,
dolg/daljši za
,
dolg po
drág
-a -o
pridevnik
veliko vreden
kaj biti drag
kot kaj
z dajalnikom
ljubljen, priljubljen
kdo/kaj biti drag
komu/čemu
kot nagovor
spoštovan, poseben, dragocen
kdo/kaj drag
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
drag/dražji za
,
dražji od
,
najdražji med
drugáčen
-čna -o
pridevnik
različen, spremenjen
kdo/kaj biti drugačen
zaradi česa/koga, zakaj
,
kdo/kaj biti drugačen
po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
drugačen od
glúh
-a -o
pridevnik
slišno nesposoben
kdo biti gluh
za/na kaj, kako
,
kdo biti gluh
od česa, kdaj, kako
,
kdo biti gluh
zaradi česa, zakaj
neobčutljiv, nečuten
kdo biti gluh
iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
gluh za
gŕd
-a -o
pridevnik
negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
kdo/kaj biti grd
kot kaj/kdo
,
kdo/kaj biti grd
kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
najgrši na
,
grd do/z/s
,
grši/najgrši od
idêja
-e
samostalnik ženskega spola
zamisel, rešitev
ideja
o čem
,
ideja
za kaj
,
ideja
iz česa, od kod, od kdaj
usmerjena misel, dejavnost
ideja
o čem
,
ideja
za kaj
,
ideja
iz česa, od kod, od kdaj
júg
jùg júga
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje eno od glavnih strani neba
od/z juga
proti čemu
skrajni del določene zemljepisne ali politične enote
jug
česa
krátek
-tka -o
pridevnik
nerazsežen, neobsežen, neobširen
kaj biti kratek/krajši
kot kaj
,
kdo/kaj biti kratek
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti kratek
s kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
krajši od
,
kratek/krajši za
láhek
lahák -hka -o
pridevnik
netežak, droben
kaj/kdo biti lahek/lažji
kot kaj/kdo
navadno s prilastkom
nezahteven, nezapleten, preprost
kaj biti lahek
neresen, nepremišljen
kdo biti lahek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
lažji od
,
lahek/lažji za
,
najlažji med
lép
-a -o
pridevnik
pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
kdo/kaj biti lep
kako
pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
kdo/kaj biti lep
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
lep za
,
lep/najlepši v
,
lepši od
,
najlepši med/izmed
lepó
dobro
lepo
za koga/kaj, kako
,
lepo
v/na kaj, kako
,
lepo
po čem, kako
,
lepo
do česa, kako
prijetno, prijazno
lepo
za koga/kaj, kako
,
lepo
od koga
,
lepo
v/na kaj, kako
,
lepo
v/na čem, kako
,
lepo
do koga/česa, kako
lesén
-a -o
pridevnik
negiben, tog, len
kdo biti lesen
za kaj
neroden, okoren
kdo biti lesen
za kaj
,
kdo biti lesen
pri čem, kje
,
kdo biti lesen
na/v čem, kdaj
léto
-a
samostalnik srednjega spola
časovna enota, obdobje, ki se navadno začne 1. januarja in traja do 31. decembra
leto
česa
,
leto
v/na čem, kje
,
leto
po čem, kdaj
,
leto
pred čim, kdaj
,
leto
s čim
časovna enota dvanajstih mesecev, ki se začenja in končuje glede na določeno dejavnost, značilnost
leto
česa
časovna enota za označevanje starosti, življenjske dobe
leto
česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
leto od
,
leto za
méter
-tra
samostalnik moškega spola
osnovna enota za dolžino
meter
česa
,
meter
od česa/koga, od kod
,
meter
v/na kaj/koga, koliko
,
meter
s čim, kako
,
meter
nad/pod/pred čim/kom
merilna priprava
meter
za kaj
,
meter
s čim
míza
-e
samostalnik ženskega spola
priprava z ravno ploščo, dvignjena od tal
miza
s čim
dvignjena ravna plošča glede na namen
miza
za koga/kaj
,
miza
za kam/kje
organizirani dogodek
miza
o čem/kom
,
miza
s čim
mlád
-a -o
pridevnik
maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
mlad za
,
mlad po
,
mlajši od
,
najmlajši od
,
najmlajši med
môčen
močán môčna -o
pridevnik
sposoben, odporen, učinkovit
kdo/kaj biti močen
nad/pod čim, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
močen v/na
,
močen za
,
močen pri
,
močnejši od
,
najmočnejši med
môški
-ega
samostalnik moškega spola
človek moškega spola v dozoreli dobi
moški
česa
,
moški
v čem, kdaj, kje
nosilec glede na položaj, vlogo, poklic
moški
s čim
,
moški
na kaj
,
moški
na čem, kje
,
moški
iz česa, od kod
mŕtev
-tva -o
pridevnik
neživ
kdo biti mrtev
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo biti mrtev
zaradi česa
,
kdo biti mrtev
od česa
nedejaven, odpisan
kdo/kaj biti mrtev
zaradi česa
nòr
nôra -o
pridevnik
duševno nestabilen, bolan
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
nor na
,
nor od
,
nor za
nòv
nôva -o
pridevnik
pred kratkim nastal, še neznan
kdo/kaj biti nov
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti nov
iz česa, od kod
pred kratkim vključen, še nepoznan
kdo/kaj biti nov
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti nov
med kom/čim, kje
,
kdo/kaj biti nov
s kom/čim
,
kdo/kaj biti nov
glede koga/česa, kako
,
kdo/kaj biti nov
pri kom/čem, kje
,
kdo/kaj biti nov
po čem, kako
zelo različen od dosedanjega znanega
kdo/kaj biti nov
za koga/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
novejši od
oddáljen
-a -o
pridevnik
nebližnji, nebližji
kdo/kaj biti oddaljen
od koga/česa, od kod
,
kdo/kaj biti oddaljen
okoli/okrog koliko česa
,
kdo/kaj biti oddaljen
do koliko česa, koliko
osnôva
-e
samostalnik ženskega spola
bistvena izhodiščna sestavina za obstoj in vrednotenje
osnova
česa
,
osnova
v/na čem, kje
,
osnova
iz/od česa, od kod
,
osnova
po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
osnova za
písmo
-a
samostalnik srednjega spola
zapisano sporočilo kot pošiljka
pismo
koga/česa
,
pismo
komu/čemu
,
pismo
za koga/kaj
,
pismo
od/iz/z koga/česa, od kod, od kdaj
,
pismo
o kom/čem
,
pismo
s čim
,
pismo
med kom/čim
pisna izjava, pogodba, listina
pismo
koga/česa komu/čemu
,
pismo
za koga/kaj
,
pismo
o čem
,
pismo
s čim
pláz
-a
samostalnik moškega spola
gmota zemlje, snega, ki se odtrga od podlage in drsi navzdol
plaz
česa
,
plaz
v/na/pri čem, kje
,
plaz
s česa, od kod
ekspresivno
velika dinamična količina česa
plaz
česa
,
plaz
v čem, kje
podstáva
-e
samostalnik ženskega spola
osnova, temelj
podstava
česa
,
podstava
za kaj
podlaga, izhodišče
podstava
česa
pójem
-jma
samostalnik moškega spola
miselna predstava, ocena o določeni vsebini
pojem
za kaj
,
pojem
v čem, kje
,
pojem
iz česa
navadno v povedku
izjemna vrednost, ocena
biti pojem
za kaj
,
pojem
v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
pojem o
poštèn
-êna -o
pridevnik
nagnjen k dobremu, ustreznemu
kdo/kaj biti pošten
do koga/česa
,
kdo/kaj biti bolj/manj pošten
od koga/česa
,
kdo/kaj biti pošten
v/pri čem, kje
,
kdo/kaj biti pošten
s kom/čim
,
kdo/kaj biti prepošten
za koga/kaj
navadno ekspresivno
ustrezen, primeren
kaj biti pošten
glede na kaj
intenziven, obsežen, nepričakovan
kaj biti pošten
glede na kaj
pot
-í
samostalnik ženskega spola
ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer poteka česa
pot
skozi/čez kaj, kod
proces, potek, razvoj, življenje česa, koga
pot
česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
pot od/iz/do
,
pot v/na
,
pot k/proti
,
pot za
,
pot med
prepròst
-ôsta -o
pridevnik
osnoven, enostaven
kaj biti preprost
kot kaj
,
kaj biti preprost
za kaj/koga
,
kaj biti preprost/preprostejši
od česa
neizumetničen, nezahteven
kdo/kaj biti preprost
kot kdo/kaj
,
kdo/kaj biti preprost
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti preprost/preprostejši
od koga/česa
priméren
-rna -o
pridevnik
skladen s pričakovanji, potrebami
kdo/kaj biti primeren
pri čem/kom, kje
,
kdo/kaj primeren/primernejši
zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
primeren za
,
primernejši od
projékt
-a
samostalnik moškega spola
načrt
projekt
česa/koga
,
projekt
za kaj
,
projekt
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
projekt
s čim/kom
,
projekt
o čem
umetniško delo, prireditev
projekt
koga
,
projekt
za kaj
,
projekt
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
projekt
s čim/kom
,
projekt
o čem/kom
pròst
prôsta -o
pridevnik
nevezan, neomejen, razbremenjen
kdo/kaj biti prost
česa
,
kdo biti prost
v čem
,
kdo biti prost
pri čem
,
kaj biti prost
za koga/kaj
nezaseden
kdo/kaj biti prost
v čem, kdaj
,
kdo/kaj biti prost
za kaj/koga
pŕvi
-a -o
začetni v času
kdo/kaj biti prvi
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo/kaj biti prvi
s čim
začetni v vrsti
kdo/kaj biti prvi
v/na čem, kje
najboljši
kdo/kaj biti prvi
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti prvi
s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
prvi od/izmed/med
rána
-e
samostalnik ženskega spola
telesna poškodba
rana
na/po čem, kje
duševna prizadetost
rana
zaradi česa/koga
,
rana
iz česa, od kdaj
rèp
rêpa
samostalnik moškega spola
gibljiv podaljšek zadnjega dela živalskega telesa
rep
česa
,
rep
proti komu/čemu, kam
,
rep
med čim, kje
,
rep
s čim
končni del predmeta, naprave, dogodka
rep
česa
,
rep
za kom/čim
zadnji del urejene skupine, vrste
rep
česa
šop las, dlake
rep
česa
réven
-vna -o
pridevnik
siromašen
kdo biti reven
med kom
,
kdo/kaj biti revnejši
od koga/česa
zelo majhen
kaj biti reven
s čim
navadno ekspresivno
skromen
kaj biti reven
s čim
,
kaj biti reven
za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
revnejši za
séver
-a
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje eno odglavnih strani neba
od/s severa
proti čemu
skrajni del določene zemljepisne ali politične enote
sever
česa
,
od severa
do česa
veter, ki piha s severa
sever
iz česa, od kod
skrômen
-mna -o
pridevnik
nezahteven, enostaven
kdo/kaj biti skromen
pri čem
,
kdo biti skromen
glede česa
,
kaj biti skromnejše
od česa
količinsko majhen
kdo/kaj biti skromen
glede česa
,
kaj biti skromnejše
od česa / od kdaj
raznovrstno neobsežen, preprost
kaj biti skromenjše
od česa
slàb
slába -o
pridevnik
negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
kdo/kaj biti slab/slabši
po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
slab v/na/pri
,
slab za
,
slab do
,
slabši/najslabši od/izmed/med
sléd
-í
samostalnik ženskega spola
ostanek, znak na podlagi
sled
česa/koga
,
sled
za kom/čim
,
sled
v/na čem, kje
,
sled
o čem/kom
navadno s prilastkom
posledica
sled
česa/koga
,
sled
za kom/čim
,
sled
o čem
,
sled
v/na čem, kje
ostanek od celote
sled
česa/koga
ekspresivno, navadno z nikalnico
zelo majhna količina
sled
česa/koga
,
sled
za čim/kom
,
sled
o čem
slép
-a -o
pridevnik
vidno nesposoben
kdo biti slep
za/na kaj, kako
,
kdo biti slep
od kdaj, kako
,
kdo biti slep
zaradi česa, zakaj
nepremišljen, nerazsoden
kdo biti slep
iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
slep za
slepôta
-e
samostalnik ženskega spola
stanje slepega
slepota
koga/česa
,
slepota
za kaj
,
slepota
v/na čem, kje, kdaj, kako
,
slepota
pri kom, kdaj
smér
-í
samostalnik ženskega spola
določanje gibanja
smer
od/do česa
,
smer
iz/z/s česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
smer proti/k
,
smer v/na
,
smer za
sredína
-e
samostalnik ženskega spola
enaka oddaljenost od drugih določenih mest, točk
sredina
česa
položaj med več mejnimi točkami
sredina
med čim/kom
okolje
sredina
brez česa
,
sredina
s kom/čim
stališče, nazor zmernosti
sredina
s čim/kom
srédnji
-a -e
pridevnik
sredinski glede na položaj, lego
kdo/kaj biti srednji
med kom/čim
,
kdo/kaj biti srednji
v/na čem, kje
sredinski glede na velikost, obseg, količino
kdo/kaj biti srednji
med kom/čim
,
kaj preiti s srednjih
na kaj
sredinski glede na vrednotenje
kaj biti srednje
iz česa, od kod
,
kaj biti srednji
v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
srednji do
,
srednji izmed
stàr
stára -o
pridevnik
količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju življenja, bivanja
kdo/kaj biti star
koliko
,
kdo/kaj biti star
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
star do
,
star za
,
star po
,
starejši od
,
najstarejši od
,
najstarejši med
strán
-í
samostalnik ženskega spola
en del prostora glede na lego, usmerjenost
stran
česa
,
stran
za kaj/koga
,
stran
pri čem, kje
,
stran
proti čemu/komu, kam
vsaka od površin telesa, predmeta
stran
česa
,
stran
za kaj
,
stran
pri čem
ploskev lista
stran
česa
,
stran
za kaj/koga
,
stran
pri čem
razmerje med osebami, skupinami
stran
koga/česa
,
stran
za kaj
,
stran
pri čem
stróg
-a -o
pridevnik
dosleden, discipliniran
kdo/kaj biti strog
z/s kom/čim
,
kdo/kaj biti strog
pri čem, kje
,
kdo/kaj biti strožji
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti strog
glede koga /česa
neprizanesljiv, neizprosen
kdo/kaj biti strog/strožji
do koga/česa
,
kdo/kaj biti strožji
od koga/česa
zelo izrazit glede na lastnosti
kaj biti strog
zaradi česa
,
kaj biti strog
po čem, kako
šíbek
šibák šíbka -o
pridevnik
manj sposoben, učinkovit, slaboten
kdo/kaj biti šibek
pri čem, kje
,
kdo/kaj biti šibek
v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
šibkejši od
,
najšibkejši med/izmed
têžek
težák têžka -o
pridevnik
nelahek, debel
kdo/kaj biti težek
koliko
zahteven, zapleten
kaj biti težek
neprijeten, bremenilen, naporen
kdo/kaj biti težek
koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
težji od
,
težek/težji za
,
najtežji med
tíh
-a -o
pridevnik
miren, neizstopajoč
kdo/kaj biti tih
za koga/kaj
nehrupen
kaj biti tih
pri čem, kje
,
kaj biti tišji
od česa
,
kaj biti tišji
za koliko
tŕd
-a -o
pridevnik
odporen na pritisk, upogib
kaj/kdo biti trd
kot kaj
,
kaj biti trše
od česa
,
kaj biti trd
na kaj, kako
navadno ekspresivno
težaven, neprizanesljiv, pretresen
kdo/kaj biti trd
kot kaj
,
kdo/kaj biti trd/trši
od česa
tŕden
-dna -o
pridevnik
vzdržljiv, močen
kaj biti trden/trdnejši
kot kaj
,
kaj/kdo biti trden
do česa, kako
,
kaj/kdo biti trden/trdnejši
od česa/koga
,
kdo/kaj biti trden
v čem, kje
,
kaj biti trden/trdnejši
za kaj
odločen, neomahljiv
kdo biti trden
kot kaj
,
kdo biti trden
v/pri čem
,
kdo biti trden
za kaj
verodostojen, nedvoumen
kaj/kdo biti trden/najtrdnejši
v čem, kje
tŕmast
-a -o
pridevnik
nepopustljivo vztrajen
kdo/kaj biti trmast
kot kaj
,
kdo/kaj biti trmast
do koga
,
kdo/kaj biti bolj trmast
od koga/česa
,
kdo/kaj biti trmast
glede česa
ekspresivno
težko spremenljiv
kaj biti trmast
za kaj
,
kaj biti trmast
pri čem, kje
túj
-a -e
pridevnik
drugolasten
kdo/kaj biti tuj
v/pri čem, kje
drugoizvoren
kdo biti bolj tuj
od koga
,
kdo/kaj biti tuj
v čem, kje
nepoznan, nenavaden
kdo/kaj biti tuj
komu/čemu
,
kaj biti tuje
za kaj/koga
tújec
-jca
samostalnik moškega spola
oseba od drugod
tujec
v čem, kje
,
tujec
s čim
,
tujec
brez česa
neznana oseba
tujec
v/na čem, kje
nerazumljen človek
tujec
v/na čem, kje
úm
-a
samostalnik moškega spola
sposobnost mišljenja, spoznavanja
um
koga/česa
,
um
za kaj
,
um
kot kaj
sposoben razmišljujoč človek
um
česa
,
um
za kaj
,
um
kot kdo
úren
-rna -o
pridevnik
hiter, gibčen
kdo/kaj biti uren
,
kdo biti uren
s čim
,
kdo/kaj biti uren
pri čem
vêlik
-íka -o
pridevnik
obsežen glede na količino in intenzivnost
kdo/kaj biti velik
kot kaj
,
kaj biti večje
od česa
,
kaj biti velik/največji
v/na čem, kje
,
kaj biti velik/večji
za kaj/koliko
,
kaj biti največji
med čim/kom, kje
,
kaj biti velik/največji
pri čem/kom, kje
veljáva
-e
samostalnik ženskega spola
moč, opredeljena z zakonom, vplivom
veljava
česa
,
veljava
od/do
,
veljava
čez kaj, kdaj
,
veljava
s čim, kdaj
,
veljava
pri kom/čem, kje
veljáven
-vna -o
pridevnik
najmočnejši, najtrdnejši
kaj biti veljaven
za kaj/koga
,
kaj biti veljaven
v/na/pri čem, kje, kdaj
,
kaj biti veljaven
po čem, kod, kdaj
veljávnost
-i
samostalnik ženskega spola
lastnost, ki izhaja iz ustaljene vrednosti
veljavnost
česa
,
veljavnost
za kaj/koga, kako, koliko
,
veljavnost
od/do
,
veljavnost
na kaj, kako, kdaj
,
veljavnost
na/v/pri čem/kom, kje, kdaj
verjéten
-tna -o
pridevnik
skladen z resničnostjo
kaj biti verjetno
za koga/kaj
,
kaj biti verjetno
pri čem/kom, kje
,
kaj biti verjetno
med kom/čim, kje
,
kaj biti verjetno
zaradi česa/koga
pričakovan
kaj biti verjetno
za koga/kaj
,
kaj biti verjetno
pri čem/kom, kje
,
kaj biti verjetno
med kom/čim, kje
,
kaj biti verjetno
zaradi česa/koga
visòk
-ôka -o
pridevnik
velik navzgor
kdo/kaj biti visok
koliko
,
kdo/kaj biti višji
od koga/česa
,
kaj biti višji
za koliko/kaj
,
kdo/kaj biti najvišji
v/na čem, kje
številen, obsežen
kaj biti višje
od česa
,
kaj biti višji
za koliko/kaj
,
kdo/kaj biti najvišji
v/na čem, kje
pomemben, zahteven
kaj biti visok
za kaj
,
kdo/kaj biti najvišji
v/na čem, kje
višína
-e
samostalnik ženskega spola
veličina navzgor
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem, kje, kdaj
,
višina
okoli česa, koliko
količina, obseg
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem
,
višina
okoli česa, koliko
stopnja
višina
česa
,
višina
od/do česa
,
višina
v čem
vmés
položaj med dvema točkama v prostoru in času
vmes
med kom/čim, kdaj
vzporedno
vmes
med čim, kdaj, kako
,
vmes
ob čem, kdaj
,
vmes
na kaj, kako
vsôta
-e
samostalnik ženskega spola
količina denarja
vsota
za kaj
,
vsota
od česa
,
vsota
iz česa, od kod/kdaj
,
vsota
nad čim, koliko
skupna količina
vsota
česa
vzhòd
vzhóda
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje vzid sonca in s tem stran neba
od vzhoda
do česa
,
od vzhoda
proti čemu
,
z/iz vzhoda
na kaj
del zemljepisne in hkrati politične enote
vzhod
česa
,
od vzhoda
do česa
,
od vzhoda
proti čemu
,
z/iz vzhoda
na/v kaj, kam
začétek
-tka
samostalnik moškega spola
prvi trenutek obstajanja, delovanja
začetek
česa
,
začetek
ob čem, kdaj
,
od začetka
do česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
prvo mesto v razvrstitvi
začetek
česa
,
od začetka
do česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
,
začetek
s čim/kom
izhodišče obsega, celote
začetek
česa
,
začetek
v/na čem, kje, kdaj
zádnji
-a -e
pridevnik
končni v času
kdo/kaj biti zadnji
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo/kaj biti zadnji
od/izmed koga/česa
,
kdo/kaj biti zadnji
s čim
,
kdo/kaj biti zadnji
med kom/čim, kje, kdaj
končni v vrsti
kdo/kaj biti zadnji
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti zadnji
od/izmed koga/česa
,
kdo/kaj biti zadnji
med kom/čim, kje
najslabši
kdo/kaj biti zadnji
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti zadnji
od/izmed koga/česa
,
kdo/kaj biti zadnji
s čim
,
kdo/kaj biti zadnji
med kom/čim, kje
najvplivnejši, odločilen
kdo/kaj biti zadnji
med kom/čim
,
kdo/kaj biti zadnji
s čim
zahòd
-óda
samostalnik moškega spola
smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba
od zahoda
proti čemu
,
zahod
s čim
,
na zahod(u)
do česa
del zemljepisne in hkrati politične enote
od zahoda
proti čemu
,
zahod
s čim
,
(na) zahod(u)
do česa
zanesljív
-a -o
pridevnik
vreden zaupanja
kdo biti zanesljiv
pri čem, kje
,
kdo/kaj biti zanesljiv
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo/kaj biti zanesljivejši
od česa/koga
,
kdo/kaj biti zanesljiv
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti zanesljiv
glede česa
gotov, nedvoumen, varen
kaj biti zanesljiv
pri čem, kje
,
kaj biti zanesljiv
v/na čem, kje, kdaj
,
kaj biti zanesljivejši
od česa/koga
,
kaj biti zanesljiv
za koga/kaj
,
kaj biti zanesljiv
glede česa
zanimív
-a -o
pridevnik
vreden ogleda
kaj biti zanimivo
za koga/kaj
,
kaj biti zanimivo
zaradi česa/koga
,
kaj biti bolj zanimivo
od česa/koga
ugoden, ustrezen
kdo/kaj biti zanimiv
za koga/kaj
,
kdo/kaj biti zanimiv
zaradi česa/koga
,
kaj/kdo biti bolj zanimivo
od česa/koga
zêmlja
-e
samostalnik ženskega spola
površina planeta, po kateri se hodi
zemlja
v/na čem, kje
,
zemlja
okoli česa, kje
,
zemlja
pod/pred čim, kje
,
zemlja
s čim
,
zemlja
za kaj
zmes kamnin in organskih snovi
zemlja
s čim
,
zemlja
za kaj
planet
Zemlja
s čim
zgóden
-dna -o
pridevnik
prehitevajoč, predčasen
kdo/kaj biti zgodnejši
od česa/koga
,
kdo biti zgoden
pri čem, kje
zlát
-a -o
pridevnik
vreden, dragocen glede na zlato
kaj biti zlato
s čim
zelo dober
kdo biti zlat
do česa/koga
,
kaj biti zlat
s čim
najuspešnejši
kdo biti zlat
v/na/pri čem, kje
,
kdo biti zlat
s čim/kom
znák
-a
samostalnik moškega spola
dogovorjeni lik, gib, zvok s pomenom
znak
česa
,
znak
za kaj/koga
,
znak
na/v čem, kje
,
znak
o čem
,
znak
s čim, kako
povedna pojavitev
znak
česa
,
znak
za kaj
,
znak
pri čem/kom, kje
,
znak
o čem
zrèl
zrél -éla -o
pridevnik
ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
kaj/kdo biti zrel
kot kaj
,
kaj biti zrel
za kaj
polno razvit, telesno in duševno
kdo biti zrel
kot kdo/kaj
,
kdo/kaj biti zrel
za kaj
,
kdo/kaj biti zrelejši
od koga/česa
izurjen, dovršen
kdo/kaj biti zrel
kot kaj/kdo
,
kdo/kaj biti zrel
za kaj
žív
-a -o
pridevnik
razvijajoč, rastoč
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje, kdaj
,
kdo biti živ
med kom, kje
,
kdo/kaj biti živ
od/do česa, od/do kdaj
delujoč, tvoren, aktiven
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kdo/kaj biti živ
med kom/čim, kje, kdaj
,
kaj biti (bolj) živ
od/do česa, od/do kdaj
resničen, dejanski
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kaj biti živ
med kom/čim, kje
živahen
kdo/kaj biti živ
v/na čem, kje
,
kaj biti živ
med čim, kje
,
kdo/kaj biti bolj živ
od česa
žláhten
-tna -o
pridevnik
plemenit, izbran
kdo/kaj biti žlahten
za koga/kaj
,
kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten
od česa/koga
Število zadetkov: 89