Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).
lúben, -bena, m. der Seebarsch (der Branzin) (labrax lupus), Otok Rab-Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).
lȗžnjak 1., m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk-Erj. (Torb.).
mȃvək 1., -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.
odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.
otèk, -tę́ka, m. = otok, die Geschwulst, Valj. (Rad).
otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).
otǫ̑čək, -čka, m. dem. otok; eine kleine Insel, Cig. (T.), Zora.
otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. otok 2).
otǫ̑čič, m. dem. otok; das Inselchen, Cig., Jan.
otòk, -tǫ́ka, m. 1) die Insel; — 2) die Geschwulst; (v tem pomenu tudi: otọ̑k, Dict., jvzhŠt.); — 3) = krog, zid v otòk, = v krog (im Halbkreise), Koborid-Erj. (Torb.); ženske gredo rade v otok (tanzen gern), Z.
pobrẹ́žən, -žna, adj. Ufer-, Strand-, Küsten-, Cig., Jan., nk.; pobrẹ̑žni otok, die Küsteninsel, Jes.
pribrẹ́žən, -žna, adj. Gestade-: pribrẹ̑žni otok, die Gestade-, Küsteninsel, Cig. (T.).
prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče-Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)-Erj. (Torb.); (die Klebeauster, Cig.).
spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.
žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
òsredek -dka m rečni otok: vsze je bej'salo, nekaj na mürszke oszredke KOJ 1914, 125
otók tudi otóuk -a m
1. oteklina: Daganat; otok KOJ 1833, 153
2. tok, krvotok: I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa dvanájſzet lejt KŠ 1771, 29; Nika 'ſenſzka, ſtera je dvanájſzet lejt vu krvávom otouki bila KM 1796, 101
Palmóza -e ž Palmoza, grški otok: vu záton Pathmos, ki je zdaj Palmoza, ga je zegnao KŠ 1771, 261
vkràjvzéti -vzèmem dov. odvzeti: dobrouto, stero nam niscse nemore vkrajvzéti KOJ 1845, 17; Matyas I. scsé Stájer vkrajvzéti KOJ 1848, 67; Törszki Czaszar Benetsánom po szili vkrajvzeme otok Morea KOJ 1848, 10; Dühá szvétoga tvojega nevzemi vkraj od méne KOJ 1845, 129; Boug nám je vkrajvzéo KOJ 1845, 105; kim je szmrt vkrâvzéla roditele KAJ 1870, 52; kaj ſzte vkraj vzéli klücs znánya KŠ 1771, 210
vkràjvzéti -a -o odvzet: Szamo Slézia od prájszkoga Krála vkrajvzéta KOJ 1848, 110; Franczúzom je vsze vkrajvzéto KOJ 1848, 121
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Čerig [čerīg
]
samostalnik moškega spolaotok Ciper
Etalija [etalȋja
]
samostalnik ženskega spolaitalijansko mesto in otok Elba
otočice [otọ́čice]
množinski samostalnik ženskega spolaotok
PRIMERJAJ: otok
otok [ótok]
samostalnik moškega spola- oteklina, bula
- otok
PRIMERJAJ: otočice
tok2 [tȍk]
ali [tọ̑k]
samostalnik moškega spolaoteklina
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
otok samostalnik moškega spolakopno v vodi
otok samostalnik moškega spolaoteklina
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
marmor m, parius, tá marmor kamen is tega otok Pario. 1.Par:29; prim. marbelj kamen, marmelj ipd.
otok1 m, F17, agina, -ae[!], garla boléẛan, otúk v'garli, ali v'goltu [str. 19a ]; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléẛen; detumere, detumescere, ſplahniti od otuka; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; extumescere, otezhi, otúk iméti, otúk ſe ſturiti; inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla; intumescere, ottezhi, otúk iméti; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi; phlegmone, -nes, en vrozh tur, ali otúk; pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen; polypus, -pi, vel dis, tudi noſni otúk, ali tur; scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka; suppuratio, en gnoini otúk; suppuratorius, -a, -um, tú kar en otúk, ali tur omeza; tuber, -ris, garzha, mihúr, otúk, oteklúſt, mauroh; tumor, -ris, otúk, garzha, oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spushenîe
otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
otuk gl. otok
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Ciprum m zemljepisno lastno ime Ciper: Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum im. ed. (IV, 162) Vzhodnosredozemski otok Cíper so 1489 zavzeli Benečani, 1570 pa Turki.
Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko
Kalavrija ž zemljepisno lastno ime Kalavrija: Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.
Malta -e ž zemljepisno lastno ime Malta: je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti mest. ed. s' zholna ſtopil (III, 129) Málta, otok v Sredozemskem morju
otok m oteklina: osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk tož. ed. te offert: Vodenizo te ohernje (I/1, 120)
Taprabonar -ja m prebivalsko lastno ime Cejlonec: Taprabonary im. mn. kadar na morje ſe poſtavio ena gvishne tize s' ſabo v' zholn vſameio ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou rod. mn. (III, 539) Lat. ime otoka Cejlon je Taprobane. Otok je poimenovan po mestu, ki je v stind. zapisano kot Tāmraparṇa-.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
otok -a
samostalnik moškega spola
otok -a
samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
otok1 [kopno v vodi] sam. m ♦ P: 9 (TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
otok2 [oteklina] sam. m ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
andriski -a -o pridevnik ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
ciprski -a -o pridevnik ki se nanaša na Ciper; SODOBNA USTREZNICA: ciprski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih
Število zadetkov: 52