Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E agl. additivepoznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén
afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E paštun. afgani po imenu države Afganistan
áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ákcija
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaidaarab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
álter -- prid. (ȃ) pog.
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo
– glej tudi álter... E alter(natívni)
alternatívec -vca m, člov. (ȋ)
1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci
2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E alternatíva
alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E alternatívec
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt
ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E agl. Amishnem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
andiníst -a m, člov. (ȋ)
kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
andinízem -zma m (ī)
vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1 
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á)
ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ántiglobalizácija
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih
2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ántioksidánt
ármafleks -a m (ȃ)
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ)
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen
ávatar -ja m (ȃ)
1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E agl. avatarstind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avtoagresivno dejanje; Poznamo prikrito samomorilno ali avtoagresivno vedenje, kamor v medicini prištevamo anoreksijo E po zgledu agl. autoaggressive iz (↑)avto…2  + (↑)agresíven
ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2  + (↑)imúnski
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
avtomobilístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á)
1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad
2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1  + (↑)odpàd
bábi -- ž, člov. (ȃ) pog.
babica, stara mama: babi in dedi; Ko je babi kuhala kosilo, je dedi bral časopis E (↑)bába po zgledu (↑)mámi
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač.
ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E bájt
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik E po imenu prebivalca polotoka Balkan
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á)
banánaSSKJ -e ž (ȃ)
torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E nem. Bananešpan., port. banana ← zahodnoafriško
bandóneon -a m (ọ̑)
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
bantustán -a m (ȃ)
1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave
2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane
3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E agl. Bantustanafrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
barikíranje -a s (ȋ)
zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E barikírati
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ)
električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
beatlomanija -e cit. [bítlomaníja] ž (ȋ-ȋ)
strastno navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles: A Hard Day's Night je posnel leta 1964, ko je beatlomanija zajela Ameriko E agl. Beatlemania po imenu skupine The Beatles + (↑)maníja
beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
begosúmje -a s (ȗ) pravn.
sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī)
politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
bermúde -múd ž mn. (ȗ)
kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
bétablokátor -ja in béta blokátor -- -ja m (ẹ̑-ȃ) farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka: Betablokatorji v srčni mišici zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost utripanja E po zgledu agl. betablocker iz béta… + blokátor
bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E biker
bíkica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E bìk
bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
bíodízelski -a -o [bijodizəlski] prid. (ȋ-ī)
ki se nanaša na biodizel: biodizelsko gorivo; Po podatkih združenja je Evropa biodizelska velesila, ki letno proizvede dva milijona ton goriva iz rastlinskih olj E bíodízel
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́)
ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E bíoenergétik
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́)
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz bío… + (↑)energétika
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz bío… + (↑)etanól
bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem.
beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E nem. Biokatalysator iz bío… + (↑)katalizátor
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz bío… + tvor. od (↑)méter
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E agl. biometrics iz bío… + (↑)métrika
bíopsihológ -a [bijopsiholog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biopsihologijo: Neki biopsiholog je nedavno natančno proučeval inteligenco delfinov in ugotovil, da zgodbe o pametnem Fliperju ne držijo E po zgledu agl. biopsychologist iz (↑)bio... + (↑)psihológ
bíopsíhosociálni -a -o [bijopsihosocijalni] prid. (ȋ-ȋ-ȃ)
ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: Socialni, psihološki in vedenjski faktorji so vključeni v novi, biopsihosocialni model zdravja, ki zdravje pojmuje kot vsestransko stabilnost in uravnoteženost osebe E po zgledu agl. biopsychosocial iz bío… + (↑)psiho… + (↑)sociálen
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
bíoterapévt -a [bijoterapeu̯t] m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za bioterapijo: Nekdanji metalec kladiva, nato pa trener, maser in fizioterapevt je združil vse metode in kot bioterapevt delal z mnogimi vrhunskimi športniki E po zgledu agl. biotherapist iz bío… + (↑)terapévt
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz bío… + (↑)terapíja
biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol.
ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E bíseksuálec
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
blairizem -zma cit. [blerízəm] m (ī)
politika britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira: Tradicionalni volivci laburistične stranke v velških, nekoč pretežno rudarskih dolinah, so razočarani nad blairizmom E po britanskem politiku Anthonyju Charlesu Lyntonu (Tonyju) Blairu (1953–)
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑)
pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E blôgati
blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E agl. blocker iz (↑)blokírati
bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ)
enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'
bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ)
telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'
bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ)
moške spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: Moški naj nosijo ohlapna oblačila, kar predvsem velja za spodnje perilo: priporočljive so boksarice, ki ne ovirajo gibanja in znojenja E (↑)bôksar po zgledu agl. boxers, univerbizirano iz boxer shorts 'boksarske kratke hlače'
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja
bombéta -e ž (ẹ̑)
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombica: Zdravi sendviči so pripravljeni z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke – po možnosti s semeni – in ne iz bele pšenične moke E it. bombetta, prvotno 'bombica', iz (↑)bómba
bórd -a m (ọ̑) pog.
deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E agl. board, skrajšano iz snowboard
bórdanje -a s (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E bórd
bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji
E bórdati
bórdati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E bórd
bórder -ja m, člov. (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev
E agl. boarder iz bórd
borélija -e ž (ẹ́)
1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
borélijski -a -o prid. (ẹ́) pog.
ki se nanaša na borelijo: Borelijskega klopa imamo po vsej državi, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini E borélija
bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
//
tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno
E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz bo(tulín) + (↑)toks(ín)
botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
brezcestnínski -a -o prid. (ȋ)
ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
brisálkaSSKJ -e ž (ȃ)
ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog.
1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice
2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E agl. broker 'mešetar, posrednik'
brskálec -lca [bərskau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar (2), srfar (2), surfer (2): Izurjeni brskalci po internetu lahko najdejo na njem več kot 3560 revij E bŕskati
bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ)
pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati
bug -a cit. [bág-] m (ȃ) rač.
napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč: Imam TV, ki je imel na začetku bug, ampak po naložitvi novega programa ni več problemov E agl. bug, prvotno 'hrošč'
búler -ja m (ú) nav. mn.
čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji; Fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod E nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz agl. bully 'nasilnež' ali iz (↑)búla1 
bulímičarka -e ž, člov. (í)
ženska, ki ima bulimijo: Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti E bulímik
bulimíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E nlat. bulimiagr. bulīmia 'volčja lakota'
búrger -ja m (ú)
zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: V povprečju taka solata vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger E agl. burger, skrajšano iz hamburger po nemškem mestu Hamburg
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju
služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E agl. butlerstfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'
búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ)
sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E agl. butohjap. butō iz bu 'ples' in 'korak'
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007
bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ)
gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'
cederóm -a in cederôm -a m (ọ̑; ȏ)
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Sedem let po izidu knjižne oblike je leksikon prenesen na cederom E CD-rom
certificíranje -a s (ȋ)
strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certifikacija: politika certificiranja; postopki certificiranja; Kmalu bo oblikovana posebna skupina, ki bo izpeljala postopek certificiranja za izdelke z geografskim poreklom ali izdelke višje kakovosti, kakršna je ajdova kaša po tradicionalnem receptu E iz certificíratinem. zertifizierenlat. certificāre iz certus 'odločen, gotov' + facere 'napraviti'
cestnínjenje -a s (ȋ)
pobiranje pristojbine za uporabo cest: elektronsko cestninjenje; satelitsko cestninjenje; sistem cestninjenja; Uvajanje pravičnejšega cestninjenja, ko bi cestnino plačevali po resnični uporabi, je za prihodnja leta napovedoval dovčerajšnji prometni minister E cestníniti
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli
2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ)
univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E agl. chikit.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu
2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika
3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cílj
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med.
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ)
ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
čekíranje -a s (ȋ)
1. preverjanje ustreznosti dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čakati na čekiranje; čekiranje prtljage; Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in carinski pregled
2. pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti česa, seznanjanje s čim z gledanjem; pregledovanjeSSKJ: Takojšnjemu čekiranju pravopisa, prevajanju sta namenjena pripadajoči tezaver in slovarsko orodje E čekírati
čekírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste
2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequiersrlat. scaccārium iz (↑)šáh
číli -ja m (ȋ)
1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili
2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E agl. chilišpan. chileindijan. (nahuatl) chilli
čipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
označiti žival z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirati pasje mladiče; V ljubljanskem zavetišču ob sterilizaciji in kastraciji mačke po novem tudi čipirajo E číp
čiváva -e ž (ȃ)
zelo majhen pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: kratkodlaka čivava; mladič čivave; Čivava je pameten, pogumen in učljiv kuža E agl. Chihuahua po imenu mehiške zvezne države Chihuahua
čokolíno -a m (ȋ)
1. živilski izdelek iz žitnih kosmičev, čokolade v prahu in dodatkov, navadno kot otroška hrana: preliti čokolino z mlekom; Poleg vsega drugega na mesec popijejo okoli 50 litrov mleka in pojedo okoli štiri kilograme čokolina
2. jed iz tega izdelka: zajtrkovati čokolino; Pogreje si mleko, pripravi čokolino in poje zajtrk E po imenu izdelka Čokolino® (od 1970) hrvaške tovarne Podravka
črnogórščina -e ž (ọ̑)
črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
črnogradíteljstvo -a s (ȋ)
graditeljstvo, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: Črnograditeljstvo naj bi po novem kazenskem zakonu sodilo tudi med kazniva dejanja E (↑)črnogradítelj
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač.
program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *kr̥-mi-
dávčniSSKJ -a -o prid. (á)
debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ)
psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
dedevêjevski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na dedeve: Umirjanje domačega povpraševanja se po dedevejevski mrzlici nadaljuje E dedevé
dédi -ja m, člov. (ẹ̑) pog.
dedek, stari oče: Moj dedi je bil glasbenik, igral je klarinet v vojaški godbi in poučeval harmoniko E (↑)déd po zgledu (↑)bábi
dehidríranost -i ž (ȋ)
stanje človeka, organizma po (pre)veliki izgubi vode: Zaradi popolne izčrpanosti in dehidriranosti je dobil izdatno infuzijo E (↑)dehidrírati
dekánja -e ž, člov. (ā)
predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanka: dekanja fakultete; Dekanja je povedala, da jim je uspelo v fakultetne programe vnesti odprtost (samo letos je na fakulteti predavalo 66 zunanjih profesorjev), izbirnost predmetov, interdisciplinarnost in tutorstvo E po zgledu župánja iz (↑)dekàn
dekánkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ)
predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanja: dekanka fakultete za farmacijo; Dekanka je napovedala, da fakulteta po desetletju intenzivne rasti ne predvideva več širitve programov in vpisa, temveč le kakovostno rast E (↑)dekàn
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
delfinárij -a m (á)
prostor, poslopje za gojenje velikih morskih živali, zlasti delfinov: Med čofotanjem v delfinariju morski lev Mike nežno ovije plavut okoli delfinke Jenny, medtem ko skupaj plavata po bazenu E nem. Delphinarium iz (↑)delfín + (↑)(akv)árij
déloSSKJ -a s (ẹ́)
delohóličarka -e ž, člov. (ọ́)
ženska, ki je zasvojena z delom: Je deloholičarka, po značaju, kot pravi sama zase, je feministka, ki zavzeto in zagrizeno opravlja svoje delo E delohólik
delohólik -a m, člov. (ọ́)
kdor je zasvojen z delom: Deloholik je prepričan, da je neodgovorno ne delati vsak razpoložljivi trenutek E po zgledu agl. workaholic iz (↑)délo + (↑)(alko)hólik
démovêrzija -e ž (ẹ̑-é)
demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demorazličica: demoverzija programa E po zgledu agl. demo version iz démo... + (↑)vêrzija
denominíran -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje po uvedbi nove denarne, vrednostne enote v zameno za večje število starih: Finančni strokovnjaki priporočajo podjetjem, naj odprejo račune, denominirane v evrih E denominírati
desiro -ja cit. [deziró] m (ọ̑)
primestni elektromotorni vlak nemškega podjetja Siemens: Z vključevanjem novih garnitur Siemensovih desirojev predvidevajo dodatne prevozne zmogljivosti na vseh obstoječih relacijah E po nem. imenu modela vlaka Desiro iz agl. desire 'želeti'
dèskanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
//
šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro

2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
dèskarSSKJ -ja m, člov. (ə̏)
1. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, border, snowboarder: Med 1. decembrom in 21. februarjem se je samo na Rogli zaradi krivde smučarjev in deskarjev zgodilo pet nesreč, v katerih se je več ljudi huje poškodovalo
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), snowboarder (//): Najboljši deskarji na snegu bodo ta konec tedna nastopili v Avstriji

2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, srfar (2), surfer (2): spletni deskar; Priljubljeni strežniki morajo v sekundi zadovoljiti potrebe desettisočev, stotisočev ali milijonov deskarjev E dèskati
dèskarski -a -o prid. (ə̏)
1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki
2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
//
ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja
E dèskar
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
//
ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti

2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
dételjicaSSKJ -e ž (ẹ́)
kar je po obliki podobno deteljici, trojni ali četverni pentlji: Tretji celjski avtocestni priključek je zasnovan kot polovična deteljica E (↑)dételja
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
//
postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno
E agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž (ọ̑-ȋ, í) biol.
nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; DNK: Dezoksiribonukleinska kislina je osnovna sestavina genskega materiala E po zgledu nem. Desoxiribonucleinsäure, agl. desoxyribonucleic acid iz (↑)dezoksi(dácija) + (↑)ribonukleínski in (↑)kislína
dežúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
dídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ)
1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; diskdžokej (1), DJ (1): radijski didžej; V mladosti je nekaj let preigraval kitaro, nato pa se seznanil z elektronsko glasbo in začel nastopati kot didžej
2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; diskdžokej (2), DJ (2): S produkcijskim prvencem, ki mu je pripadel naziv prve slovenske progresivne plošče, sta pritegnila pozornost didžejev svetovnega formata E agl. deejay po izgovoru kratice DJ za dískdžôkej
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
digitalizácija -e ž (á)
1. pretvorba podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: projekt digitalizacije; Digitalizacija je drag postopek
2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: Po usmeritvah strategije razvoja bo letos izpeljana popolna digitalizacija telekomunikacijskega omrežja, ki jo bomo izvajali s postopno zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi E digitalizírati
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E agl. digital iz digit 'števka'lat. digitus 'prst, kazalec'
dílcanje -a s (ȋ) pog.
smučanje: Obljubljam vam noro dilcanje po pršiču E dílcati
dílcati -am nedov. (ȋ) pog.
smučati: Medtem ko so drugi njegovi vrstniki raje dilcali po strminah, si je sam pozimi vselej rad privoščil tek na smučeh E (↑)dílca
díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog.
1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno
2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E agl. dealer iz (↑)dílati
diskáč -a m (á) pog.
nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskoteka: S sošolci je imela dobre odnose, rada je hodila plesat v diskač, za posedanje po barih pa ni razmetavala svojega časa E hrv., srb. dȉskāć iz (↑)diskotéka
diskóntSSKJ -a m (ọ̑)
prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E nem. Diskontstit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E diskónt
dizájner -ja m, člov. (á)
kdor daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalecSSKJ: grafični dizajner; Po besedah barvnega dizajnerja iz znanega podjetja modni trendi pri avtomobilskih barvah prihajajo v valovih, posamezni barvi v desetih do dvanajstih letih uspe doseči višek priljubljenosti, nato zlagoma zamre E agl. designer iz (↑)dizájn
dizájnerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E dizájner
DJ -ja in -- [dídžêj] m, člov. (ȋ-ȇ) krat.
1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; didžej (1), diskdžokej (1): Oder bo po koncertu klasične glasbe zasedel DJ in namesto Bachovih melodij bodo po dvorani odmevali razigrani in udarni ritmi
2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), diskdžokej (2): DJ je izdal lastni album E dískdžôkej
dnévnikovec -vca m, člov. (ẹ̑)
1. sodelavec časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: dnevnikovci in večerovci; Bil je stari in prekaljeni dnevnikovec, ki je soustvarjal oba naša časnika
2. bralec, zlasti zvesti, časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: Že tretjo jesen zapored organizira časopisna hiša Dnevnik tradicionalno slovo od poletja za bralce Dnevnikovih edicij; tokrat je prijavljenih kar 830 najzvestejših dnevnikovcev E po časopisni hiši Dnevnik
dodelávni -a -o prid. (ȃ) ekon.
ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; Domače podjetje opravlja le dodelavna dela; material dobiva iz tujine in tudi izdelki se prodajajo tam; prav tako od tujega podjetja dobi le toliko denarja, kolikor ga potrebuje za najnujnejše stroške E (↑)dodélati
dogrévati -am nedov. (ẹ́)
dodatno segrevati: V bazenu bodo imeli morsko vodo, ki jo bodo delno dogrevali, da bodo tako lahko nekoliko podaljšali kopalno sezono pred poletjem in po njem E dogréti
domáčiSSKJ -a -e prid. (á)
dónat -a m (ọ̑)
slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine
donegován -a -o prid. (á) agr.
ki z uporabo predpisanih postopkov dosega večjo, dodatno kakovost: Pridelovalci kakovostnega vina poudarjajo, da je skrbno donegovano po klasični metodi vretja v steklenici, za kar so izbrane kakovostne sorte grozdja E donegováti
dónorka -e ž (ọ́)
1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke
2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E dónor
dónorski -a -o prid. (ọ́)
ki se nanaša na donorje: donorski center; donorski program; Na srečanju so ob promociji donorskih izkaznic poudarjali etične vidike darovanja organov in tkiv po smrti E dónor
dopingíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E dopingíran
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990
2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dóping
dópinški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
downtown -a cit. [dáu̯ntáu̯n] m (ȃ-ȃ) v ameriškem okolju
središče velemesta: Downtown je bil nekdaj poslovna četrt, danes pa daje Los Angelesu socialni in kulturni utrip E amer. agl. downtown iz down 'spodaj, navzdol' + town 'mesto' po južnem, starejšem delu New Yorka na otoku Manhattan
dozátor -ja m (ȃ)
priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E agl. dosator iz (↑)dozírati
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó)
drogíranje -a s (ȋ)
omamljanje z mamili: Nekatere stavbe, nekdaj ponos mesta, so danes razpadajoče razvaline, ki so po sili razmer postale zbirališče in pribežališče mladih ter prizorišče opijanja in drogiranja E drogírati
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)
drugáčnež -a m, člov. (ȃ)
kdor se po lastnostih razlikuje od drugih: nenavadneži in drugačneži; Svoje misli vse preveč usmerjamo k banalnostim, kadar nezavedno podpihujemo sovraštvo do nič hudega slutečega tujca ali zgolj drugačneža E (↑)drugáčen
državljànSSKJ -ána in državljánSSKJ -a m (ȁ á; ȃ)
DVD-RÓM -a [dẹvẹdé-róm in dəvədə̀-róm in dẹvẹdé-rôm in dəvədə̀-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ə̏-ọ̑; ẹ̑-ȏ; ə̏-ȏ)
optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov, ki jih po zapisu ni več mogoče izbrisati: DVD-ROM je predvsem po zmogljivosti in hitrosti naslednik CD-ROM-a E agl. DVD-ROM iz DVD + RÓM
dvójčicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̄)
ženska, rojena v astrološkem znamenju dvojčkov: Po horoskopu je dvojčica E dvójček
džêk -a m, člov. (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'
džemát -a m (ȃ) pri muslimanih
osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: Po organizacijski plati je džemat primerljiv z župnijo E bos. džèmāttur. cemaatarab. džamā’a 'skupnost'
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ)
1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah
2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
é- prvi del zloženk (ẹ̄)
elektronski: e-potrošnik; e-konferenca; e-pošta; e-šola E po agl. zgledu skrajšano iz e(lektrónski), od 1982 v e-mail za electronic mail 'elektronska pošta'
ébola -e ž (ẹ̑)
1. med. virus, ki povzroča hemoragično mrzlico: Raziskave virusa ebola odpirajo povsem nova obzorja
2. hemoragična mrzlica, ki jo povzroča virus ebola: Zaradi bojazni, da je zbolel za ebolo, so ga prepeljali na posebni oddelek berlinske klinike, kjer je bil nekaj dni v karanteni E po reki Ebola v Zairu, kjer je bil prvi leta 1976 prvič opisani primer bolezni
egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja
égotríp -a m (ẹ̑-ȋ)
1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu
2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip!
3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp
ekologízem -zma m (ī)
navadno pretirano poudarjanje pomena ekoloških načel, ekološkega ravnanja: Po njihovem mnenju alpska konvencija velikanske predele regije postavlja pod dogmatski pokrov enostranskega ekologizma E (↑)ekologíja
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven
ekslibríst -a m, člov. (ȋ)
ljubitelj in zbiralec ekslibrisov: V preteklem obdobju je dozorel v enega najvidnejših slovenskih ekslibristov, ki razstavlja po celem svetu E (↑)ekslíbris
ekstêrec -rca m, živ. (ȇ) nav. mn., pog.
zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: Nikakor nisem za odpravo ekstercev, saj ti za učitelje in učence pomenijo vpogled v njihovo delo E univerbizirano iz ekstêrni izpít
elánka -e ž (ȃ)
smučka tovarne Elan; elanovka: Spremljali smo prenose svetovnih smučarskih tekmovanj in šteli, koliko tekmovalcev smuča na elankah E po imenu tovarne Elan
elánovka -e ž (ȃ)
smučka tovarne Elan; elanka: Moje življenje je že od otroštva povezano z Elanom, saj sem kot tekmovalec v alpskem smučarju tekmoval na elanovkah E po imenu tovarne Elan
elastán -a m (ȃ)
tekst. elastično sintetično vlakno, ki se dodaja tkaninam za večjo prožnost: Povpraševanje po elastanu je začelo naraščati v 60. letih, ko so postali priljubljeni prilegajoče se spodnje perilo in samostoječe najlonske nogavice E nem. Elastan, agl. Elasthan iz (↑)elást(ičen)
eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́)
1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega
2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve
3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E nem. Elektronik iz (↑)elektrón
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón
elitíst -a m, člov. (ȋ)
1. pristaš nazora, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: Nasprotja med t. i. elitisti in populisti se bodo morda počasi le umirila, saj obe strani spoznavata, da je najbolje sodelovati
2. kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitnež, elitnik: Prepričan sem, da je dejstvo, da elitist želi najboljše, odlika E (↑)elíta
elítnež -a m, člov. (ȋ)
kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnik: Če sin kakšnega elitneža v Sloveniji ne bi bil uvrščen na želeno šolo, bog pomagaj, je pač tako E (↑)elíten
elítnik -a m, člov. (ȋ)
kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnež: Znani politik je spomnil, da te dni Edvard Kocbek tudi uradno stopa v panteon slovenskih elitnikov duha E (↑)elíta
e-mail1 -a cit. [í-mêjl] m (ȋ-ȇ)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-pošta (1), mail1 (1): poslati po e-mailu; Obetavnejša bi bila možnost glasovanja po e-mailu (na podlagi osebne volivčeve šifre)
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati e-mail; Spisal sem mu krajši e-mail, nanj pa se nisem obrnil kot novinar, temveč kot njegov smrtno razočarani volivec E agl. e-mail, skrajšano iz electronic mail 'elektronska pošta'
embeájevec -vca m, člov. (ȃ)
kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; MBA (3), MBA-jevec: zaposlovati embeajevce; upad števila embeajevcev po 11. septembru; Izboljšave v podpornih dejavnostih in skrbi za študente se izražajo tudi v tem, da gre dekan z embeajevci enkrat na teden na zajtrk E MBA
enotéka -e ž (ẹ̑)
urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin, navadno razvrščenih po poreklu, kakovosti, pridelovalcih; vinotekaSSKJ: Enoteka oziroma vinski bar bo od točilne mize, zidov, tlaka in pročelja narejen iz opeke v različnih odtenkih, barvah in oblikah E nem. Önothek, frc. oenothèque iz gr. oĩnos 'vino' + thḗkē 'shramba'
ênozvézkovnik -a in ênozvezkôvnik -a m (ē-ẹ̑; ē-ȏ)
slovar, ki, navadno po združitvi predhodnih, v daljšem časovnem obdobju izdanih posameznih delov, izide v enem zvezku, eni knjigi; enozvezkovni slovarSSKJ: SSKJ je leta 1994 izšel tudi kot enozvezkovnik E iz èn zvézek
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E é- + (↑)póšta
é-potróšnik -a m, člov. (ẹ̄-ọ̑)
potrošnik, ki naroča, kupuje po internetu: Kar 57 odstotkov e-potrošnikov je nakupilo izdelke ali storitve po internetu po povzetju, s kreditno kartico pa je plačalo internetni nakup 34 odstotkov e-potrošnikov, praviloma pa so to nakupi v tujini E é- + (↑)potróšnik
ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
erlíhija -e ž (ȋ) biol.
spiralasta bakterija iz rodu Erlichia: Delež klopov, okuženih z bakterijo erlihijo (erlichia), se giblje med dvema in desetimi odstotki E nem. Ehrlichia po nemškem mikrobiologu Paulu Ehrlichu (1854–1915)
erlihióze -óz [erlihijoze] ž mn. (ọ̑) med.
bolezni, ki jih prenašajo klopi in povzročajo bakterije erlihije: Med značilne bolezenske znake erlihioze uvrščamo hudo povišano telesno temperaturo, glavobol, drobne rdečkaste izpuščaje, raztresene po vsem telesu, pogosto tudi motnje v delovanju jeter E erlíhija
esdêjevec -vca m, člov. (ȇ)
član, pristaš stranke Socialni demokrati; SD-jevec: Na evropskih volitvah je bila favoritinja pravih esdejevcev oziroma dolgoletnih članov stranke E po kratici SD za S(ocialni) d(emokrati)
esdêjevski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na stranko Socialni demokrati; SD-jevski: Esdejevski poslanec državnega zbora bi podprl zakonodajo, če bi bila ustrezno dodelana E po kratici SD za S(ocialni) d(emokrati)
esemès -êsa m (ȅ ȇ)
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; message, SMS: poslati esemes; Najhitreje prsti po tipkovnici mobitela drsijo 12- do 15-letnikom, ki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni E sms
etážnik -a m, člov. (ȃ)
lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnikSSKJ: Tako v letu pred novim stanovanjskim zakonom kot v letu po njem je bilo največ pritožb in vprašanj etažnikov v zvezi s stroški E (↑)etáža
é-turízem -zma m (ẹ̄-ī)
organiziranje, urejanje turističnih storitev po internetu: Znana gospodarstvenica, ki je sodelovala na kongresu o e-turizmu na Mednarodni turistični borzi v Berlinu, meni, da imajo letalske zveze slabosti in da so za preživetje na zdajšnjem trgu druge, boljše možnosti E é- + (↑)turízem
évribor -a in -ja in euribor -a in -ja cit. [éu̯ribor] m (ẹ̑) fin.
medbančna obrestna mera, izračunana na osnovi podatkov evropskih in zunajevropskih bank: obrestna mera evribor | Po izbruhu ameriške krize so se na trgu hipotekarnih posojil izrazito zvišali tudi pribitki na evribor E agl. euribor, kratica za Eur(o) i(nter)b(ank) o(ffered) r(ate) 'evrska medbančna referenčna obrestna mera'
évrobarométer -tra m (ẹ̑-ẹ́)
javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz évro… + (↑)barométer
evrokrát -a m, člov. (ȃ)
1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (1): bruseljski evrokrati; Bodoča pogodba Unije bo zmanjšala ekipo najvišjih evrokratov, v kateri ima vsaka država po enega predstavnika
2. ekspr. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (2): Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj E évro… + (↑)(biro)krát
évrosúper -pra in -ja m (ẹ̑-ȗ)
visokooktanski bencin po evropskih standardih: V rekordno dragem Salzburgu stane liter evrosupra 1,204 evra, dizla pa 1,106 evra E évro… + (↑)súper
facelifting -a cit. [fêjslífting-] m (ȇ-ȋ)
kirurško zategovanje obrazne kože, s čimer se doseže izravnava kožnih gub in mlajši videz; obrazni lifting: Nekatere mislijo, da bodo po faceliftingu videti petnajst let mlajše E agl. face-lifting iz face 'obraz' + lífting
fáks1 -a m (ȃ)
1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo
2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímile
faksíran -a -o prid. (ȋ)
poslan po faksu: faksirano sporočilo; Faksiran dokument vsaj začasno nadomešča original E faksírati
faksíranje -a s (ȋ)
pošiljanje sporočil po faksu: barvno faksiranje; internetno faksiranje; Izdelek je namenjen tako domačim uporabnikom kot podjetjem, podpira pa tiskanje, optično branje, fotokopiranje in faksiranje dokumentov E faksírati
faksírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti
2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E fáks1 
falcon -a cit. [falkón] in falkón -a m, živ. (ọ̑)
manjše potniško letalo znamke Falcon: Falcon izpolnjuje vse stroge standarde glede dovoljenega hrupa na vseh letališčih | Vemo, da je bil falkon kupljen iz vojaških sredstev E po imenu tipa letala frc. Falconagl. Falcon, dobesedno 'sokol'
famózno prisl. (ọ̑) ekspr.
1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko
2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odličnoSSKJ: V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane E (↑)famózen
fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ)
1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano
2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko
3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'
favéla -e ž (ẹ̑)
revno barakarsko naselje, značilno zlasti za predmestja v Latinski Ameriki: Nekatere šole sambe, ki je vselej v ospredju karnevala, delujejo tudi v favelah E port. favela po hribu Favela blizu Ria de Janeira
fazánSSKJ -a m, člov. (ȃ)
dijak prvega letnika srednje šole: Vsi smo nestrpno čakali, da se znebimo vzdevka fazan in da bo v drugem šolskem letu nekdo pod nami E nem. Fasanlat. (avis) Phāsiānagr. (órnis) Phāsianós 'fazijski (ptič)' po gr. imenu Phā̃sis za gornji tok reke Araks v Armeniji
feng shui -- -a in feng šui -- -a cit. [fénk šúj] in féng šúj -- -a m (ẹ̑, ȗ)
kitajska veščina urejanja prostora z doseganjem harmoničnega energijskega razmerja: Vedno več ljudi preureja stanovanja, načrtuje gradnjo hiš in opremljanje poslovnih prostorov po pravilih feng shuia | Feng šui je kitajska znanost in umetnost s častitljivo zgodovino, saj je znana več kot 4000 let | Novejši hotel na otoku je oblikovan v skladu z načeli feng šuja, upoštevajoč bistvene elemente vode, lesa, ognja, zemlje in kovin E agl. fengshuikit. fengshui iz feng 'veter' in shui 'voda'
ferragosto -a cit. [feragósto] in feragósto -a m (ọ̑) v Italiji
kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: Ferragosto pri nas ne bo povzročil turistično-prometnega šoka, kakršnega so minulo soboto doživeli v Franciji, ko so se dopustniki znašli kar v 800 kilometrov dolgem zastoju | Po pričakovanjih je bila tretjo soboto v avgustu velika selitev narodov v Evropi, saj se je pri naših zahodnih sosedih začel feragosto E it. ferragosto iz lat. fēriae Augusti 'Avgustovi prazniki'
féta -e ž (ẹ̑)
beli ovčji ali kozji sir nekoliko kiselkastega okusa, namočen v slanici, po izvoru iz Grčije: Sir feta odcedite, narežite na petmilimetrske kocke in stresite v skledo E ngr. fétait. fetta 'rezina'
fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
filmofíl -a m, člov. (ȋ)
poznavalec in ljubitelj filma; filmoljub: Po pravici povedano, nikoli nisem bil filmofil, zato si še dandanes ne ogledam veliko filmov E (↑)fílm + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
fílofaks -a m (ȋ) pog.
fakulteta za humanistične vede; filozofska fakultetaSSKJ: Ozračje na ljubljanski Filozofski fakulteti, znani kot filofaks, ki se je je držal sloves napol bohemske izobraževalne ustanove, se je spremenilo E po zgledu hrv. fȉlofȁks skrajšano iz Filo(zófska) fak(ultéta)
fitnesírati -am nedov. (ȋ)
ukvarjati se s fitnesom: Po statistiki v urbanih okoljih fitnesira že vsak deseti E fítnes1 
fiziatríja -e [fizijatrija] ž (ȋ) med.
veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju: Po končanem študiju medicine se je odločila za specializacijo iz fiziatrije E fiziáter
flôp -a m (ȏ)
1. film. žarg. film, ki je bil v javnosti in pri kritiki zelo slabo sprejet: Film je bil kljub ambicijam in pričakovanjem popoln flop
2. pog. velik neuspeh, polom: Zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, so po mojem mnenju flop desetletja E agl. flop 'polom' < 'padec'
fokolár -a in -ja m, člov. (á)
pripadnik medverskega etičnega gibanja, temelječega na univerzalnem bratstvu; ognjiščar: Fokolari štejejo za svoj začetek 7. december 1943, ko je osnovnošolska učiteljica Chiara v tišini prepoznala, da bo svoje življenje posvetila Bogu | Člani gibanja fokolarjev – Marijinega dela so kristjani, ki so po pričevanju in prepričanju povezani med seboj kot bratje in sestre s Kristusovo ljubeznijo E it. focolare, prvotno 'ognjišče'
foteljáš -a m, člov. (á) slabš.
kdor udobno živi in ima navadno velik družbeni vpliv: Govorjenje o večji socialni varnosti po novem pokojninskem sistemu ni nič drugega kot nesramno zavajanje presitih foteljašev E (↑)fotélj
fótoavtomát -a m (ọ̑-ȃ)
avtomat za fotografiranje, navadno v preprosti kabini, na javno dostopnih mestih: Atelje vodi potomec znanega ljubljanskega fotografa, ki je v tridesetih letih po lastni zamisli in patentu dal izdelati fotoavtomat, ki je stal v pasaži kina Komuna E (↑)foto… + (↑)avtomát
fragmentácija -e ž (á)
1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj
2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt
francístika -e ž (í)
veda o francoskem jeziku in književnosti: Študenti francistike so prvič zavzeli oder leta 1984, ko so pod vodstvom takratne francoske lektorice pripravili recital poezije Jacquesa Préverta E iz (↑)francóski po zgledu (↑)romanístika
francóskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
frangléščina -e ž (ẹ̑)
francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: Pred štiridesetimi leti, ko sem v Franciji hodil v srednjo šolo, so ljudje govorili o frangleščini E po zgledu frc. franglais iz (↑)fran(cóščina) + (↑)(an)gléščina
franšízni -a -o prid. (ȋ) ekon.
ki je v zvezi s franšizo: franšizna pogodba; franšizna prodajalna; franšizna trgovina; Hitrejšo rast prodaje naj bi po zagotovilih vodstva dosegli tudi z uporabo franšiznega sistema in povečano investicijsko dejavnostjo E franšíza
frízbi -ja m (ȋ)
1. ploščat, okrogel, upognjen predmet, ki si ga igralci podajajo pri športni igri: metati frizbi; Najprej je bil frizbi le plastična igračka za sprostitev, kasneje pa je metanje frizbija preraslo v profesionalno športno zvrst s posebnimi pravili in progami
2. športna igra, pri kateri si igralci podajajo tak predmet: Mladim bodo ponudili športne igre (badminton, namizni tenis, frizbi, nogomet) E agl. frisbee po okrogli embalaži za pite ameriške firme Frisbie Pie Company, ki so jo uporabljali za metanje po zraku študentje univerze Yale
furby -ja cit. [fə̀rbi] m, živ. (ə̏)
robotizirana igrača v obliki plišaste živali, ki se zna pogovarjati in igrati: Po izredno priljubljenih tamagočijih in furbyjih je zabavna industrija otrokom in staršem pred nekaj meseci predstavila novo interaktivno igračo E po imenu izdelka agl. Furby® (od 1998) ameriškega proizvajalca Hasbro iz fur 'krzno'
futurológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za futurologijo: Kaj se bo dogajalo v združeni Evropi in ali bo državam članicam uspelo ohraniti nacionalno identiteto, si danski futurolog kljub mednarodnemu ugledu ni drznil napovedati E po zgledu agl. futurologist, nem. Futurologe iz (↑)futúr + gr. -logos iz (↑)lógos
gándijevski -a -o prid. (ȃ)
ki je tak kot pri Gandiju: gandijevski odpor; gandijevska drža; Leto pozneje je zaradi vztrajanja pri gandijevski politiki nenasilnega protestiranja in državljanske nepokorščine dobil Nobelovo nagrado za mir E po indijskem politiku in borcu za človekove pravice Mohandasu Karamčandu (Mahatmi) Gandhiju (1869–1948)
gástroenterológ -a m, člov. (ȃ-ọ̑) med.
zdravnik specialist za gastroenterologijo: internist gastroenterolog; Slovenski gastroenterologi se trudijo ozavestiti javnost o smiselnosti preventivnih pregledov črevesja E po zgledu agl. gastroenterologist, nem. Gastroenterologe iz gr. gastḗr 'trebuh' + énteron 'drobovje, črevesje' + -logos iz (↑)lógos
gástroenterologíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
veda o prebavnih organih in njihovih boleznih: klinični oddelek za gastroenterologijo; Po ugotovitvah izvedenke gastroenterologije tožničina jetrna bolezen in patološki jetrni testi niso v vzročni zvezi s spornim zdravljenjem E gástroenterológ
genêričniSSKJ -a -o prid. (é)
genêrik -a m (é)
1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja
2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
genóm -a m (ọ̑) biol.
celota dednih informacij živega bitja v genih; dednina: ustvariti sintetični genom; človeški genom; genom bakterije; raziskovanje genoma; Po današnji oceni človekov genom vsebuje med 70.000 in 100.000 različnih genov E agl. genome, nem. Genom iz (↑)gén + (↑)(kromos)óm
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionáren
géostratéški -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki se nanaša na strategijo vzpostavljanja, spreminjanja ekonomskega in političnega položaja nekega območja, izhajajočega zlasti iz nekaterih njegovih geografskih značilnosti: geostrateški interes; geostrateški položaj; geostrateški premik; geostrateška lega; Geostrateška podoba sveta se je po 11. septembru popolnoma spremenila E agl. geostrategic, nem. geostrategisch iz (↑)geo... + (↑)stratéški
gétoSSKJ -a m (ẹ̑)
1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna
2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E nem. Gettoit. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
//
ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga

2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E getoizírati
getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi
2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E géto
glamurózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na glamur; glamuren: glamurozen dogodek; glamurozna obleka; glamurozna revija; glamurozna zabava; Za bolj glamurozen videz oblikovalci uporabijo tkanine s kovinskim odsevom, medtem ko za klasično uglajene priložnosti posežejo po barvi pepela E nem. glamurösagl. glamorous iz glamúr
glikémični -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíja
glisírati -am nedov. (ȋ)
pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissierenfrc. glisser 'drseti'
globalístSSKJ -a m (ȋ)
1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj
2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E agl. globalist iz (↑)globálen
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E agl. globalise iz (↑)globálen
golfíst -a m, člov. (ȋ)
igralec golfa: poklicni golfist; slaven golfist; Po luknji št. 1, ki je najlažja in primerna za začetnike, se golfisti srečajo z vrsto vodnih ovir, širokimi čistinami, zanimivo oblikovanimi zelenicami in tudi zahtevnimi ledinami E (↑)gólf1 
golíst -a in gaulist -a cit. [golíst] m, člov. (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla; degolistSSKJ: predsednik golistov; zaveznik golistov; Golisti so zagreti za referendum, čeprav mu javnomnenjske raziskave že napovedujejo sila skromno udeležbo E frc. gaulliste po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)
golízem -zma in gaulizem -zma cit. [golízəm] m (ī)
politična smer v Franciji, ki goji nazore nekdanjega predsednika de Gaulla: tradicija golizma; obdobje golizma; Triinpetdesetletni pravnik in politolog je pristaš golizma in zagovornik velike vloge države v skrbi za socialne težave ljudi E frc. gaullisme po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)
goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)
gôngSSKJ -a m (ȏ)
googlati -am cit. [gúglati] in gúglati -am nedov. (ȗ)
iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: Pripravljen sem googlati, da bi dobil podatke | Že 3 dni pridno guglam in iščem otok za najin dopust E agl. google po imenu spletnega iskalnika Google® (od 1997) istoimenskega ameriškega podjetja iz googol 'deset na stoto potenco'
góretéks -a m (ọ̑-ẹ̑)
sintetična vodoodporna tkanina zlasti za športna oblačila in obutev, ki ščiti pred vetrom in prepušča vodne hlape: hlače iz goreteksa; Na notranji strani je čevelj zaščiten z goreteksom, zunanji material pa je neprepustni semiš v kombinaciji s trpežnim najlonskim materialom E po imenu izdelka Gore-Tex® (od 1969) iz imena ameriškega proizvajalca W. L. Gore (& Associates) + (↑)teks(tíl)
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó)
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á)
grafítarstvo -a s (ȋ)
dejavnost grafitarjev: razcvet grafitarstva; Čeprav je grafitarstvo nezakonito in je po zakonu (neuspešno) preganjano, pa bi bilo brez njega glavno mesto bržkone umetniško precej osiromašeno E grafítar
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
//
spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje
E grafít
grammy -ja cit. [grêmi] in grêmi -ja m, živ. (ȇ)
največja mednarodna nagrada za dosežke na področju glasbene produkcije, ki se vsako leto podeljuje v Združenih državah Amerike: Legendarni kralj bluesa BB King je v svojem 83. letu prejel grammyja za najboljši album tradicionalnega bluesa | Michel Camilo, dobitnik gremijev, je eden največjih živih džezovskih pianistov E agl. grammy, skrajšano iz Gramophone Award 'nagrada Gramofon', iz (↑)gramofón in award 'nagrada', po trofeji v obliki gramofona
grand slam -- -a cit. [grênt slêm] m (ȇ, ȇ) šport.
zmaga na štirih najpomembnejših tekmah, turnirjih v tenisu ali golfu v istem letu: zmagovalec grand slama; turnir za grand slam v golfu; Po zmagah na vseh štirih turnirjih za grand slam v sezoni se je nemška teniška igralka okitila še z olimpijskim zlatom E agl. grand slam, prvotno 'veliki slem', 'napoved vseh vzetkov v bridžu', iz grand 'sijajen, imeniten' in slam 'tresk, tlesk, pok'
grebátorstvo -a s (ȃ) ekspr.
prizadevanje za dosego, pridobitev česa za lastno korist, zlasti ugleda, denarja, visokega položaja v družbi: grebatorstvo za ocene; Politično grebatorstvo, kraja državne lastnine in spolno izkoriščanje zaposlenih delavk se po mojih merilih ne more šteti za uspeh E grebátor
greenpeaceovec -vca cit. [grínpísovəc] in grínpísovec -vca m, člov. (ȋ-ȋ)
član mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace: Z akcijo so želeli greenpeaceovci opozoriti na to, da je ubijanje kitov za raziskovalne namene nepotrebno | Na ekološko krizo so grinpisovci opozarjali že junija 1981 v Nemčiji E po imenu organizacije agl. Greenpeace iz green 'zelen' + peace 'mir'
gregôrček -čka m, živ. (ó) nav. mn., na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji
razsvetljena plavajoča hišica iz papirja, lesa, ki jo na gregorjevo navadno otroci spuščajo po potokih, rekah v znamenje začetka pomladi: domiselni gregorčki; razstava gregorčkov; Gregorčke, ki so jih naredili v tržiških vrtcih in šolah, bodo po Tržiški Bistrici spustili jutri, ko se bo začelo večeriti E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
gregôrjevo -ega s (ó)
12. marec, ko se po ljudskem izročilu praznuje začetek pomladi: praznovati gregorjevo; na predvečer gregorjevega; Vajenci in pomočniki so nekoč na gregorjevo v potok metali goreče šope slame in tako naznanili, da od tega dne naprej delajo pri dnevni svetlobi E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: Tu je mogoče slišati albanščino, romunščino, srbščino, makedonščino, bolgarščino in celo gruzijščino, zato se zdi, kakor da se je mesto povrnilo v svoje turške ali celo bizantinske čase E iz grúzijski po imenu države Gruzija
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
GSO -- [gẹesó] m (ọ̑) nav. mn., krat.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, gensko spremenjeni organizem: vsebovati GSO; register GSO; gojenje GSO; Delo z GSO v laboratorijih poteka po pravilih dobre laboratorijske prakse z upoštevanjem mednarodnih varnostnih pravil E kratica za g(ensko) s(premenjeni) o(rganizem)
gverílskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
hadezêjevec -vca m, člov. (ȇ)
član, pristaš stranke Hrvaška demokratska skupnost: nekdanji hadezejevec; V koaliciji s hadezejevci sta le dve obrobni desnosredinski stranki, zato je njihov obstoj na oblasti odvisen od glasov stranke upokojencev in treh poslancev srbske manjšine E po hrv. kratici HDZ za H(rvatska) d(emokratska) z(ajednica) 'Hrvaška demokratska skupnost'
haiderizacija -e cit. [hajderizácija] ž (á)
uveljavljanje, uveljavitev skrajno desničarske politike, nazorov, ki jih je zastopal avstrijski politik Jörg Haider: Nekateri tudi protestirajo proti še večji haiderizaciji Koroške, ki se je začela s poimenovanjem mostu čez Dravo po pokojnem glavarju E po avstrijskem politiku Jörgu Haiderju (1950–2008)
haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E agl. haikujap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'
halóSSKJ medm. (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina! E nem. hallo, velelnik od stvnem. halōn 'iti po koga, pripeljati'
hálti -ja m (ȃ)
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga lahko vodimo: Psa bodo s haltijem poskusili odvaditi tega, da vleče in se zaganja v vse smeri E po imenu izdelka Halti® britanskega proizvajalca The Company of Animals iz agl. halt 'ustaviti (se)'
hamásovec -vca m, člov. (ȃ)
pripadnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas: napad hamasovcev; Palestinska policija je v dve četrti v Gazi zapeljala oklepnike in se spopadla s hamasovci E po arab. Hamās, dobesedno 'vnema, navdušenje', kar je hkrati kratica za Harakat al muqāwama al islāmijja 'Islamsko odporniško gibanje'
harekríšnovec -vca m, člov. (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; krišnovec: Večina razmišlja o harekrišnovcih kot o sekti, ne da bi vedeli, kakšno veličastno znanje se skriva v njihovih religioznih spisih E po mantri Hare Krišnastind. hare kṛṣṇa, po vzdevku bogu Višnuju Hare in imenu boga Krišna
hípnoterapévt -a m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za hipnoterapijo: Že s samo enim obiskom pri hipnoterapevtu imate enake možnosti, da prenehate s kajenjem, kot nekdo, ki se počasi odvaja že šest mesecev E po zgledu agl. hypnotherapist iz (↑)hipno(tizírati) + (↑)terapévt
hítriSSKJ -a -o prid. (í)
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat.
virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini
hóbok -a m (ọ̑)
posoda za tekočine ali sipek material s pokrovom in enim ali dvema ročajema: Poleti se je znancu v povsem novem avtu polil cel hobok barve za fasade E nem. Hobbock, po agl. tvrdki Thomas Hubbuck & Son (od 1765)
hójica -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi?
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca
homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
//
uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča

2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'
house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'
hŕsk -a m (ȓ) nav. mn.
hrustljava, na pol prerezana, še enkrat pečena štručka: Njen vsakdanji kruh je ržen, črn ali polnozrnat, pa tudi različni hrski, ki ji teknejo skupaj z namazi iz skute E po imenu izdelka Hrski® proizvajalca Žito
humanístika -e ž (í)
1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike; Na eni strani je humanistika pripeta na močno tradicijo, hkrati pa se mora prilagajati spremembam v duhovni in družbeni strukturi sodobnega človeka
2. dela s tega področja: Leposlovje, humanistika in druga neprofitna, a kulturno pomembna literatura na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more preživeti
3. pog. fakulteta za humanistične vede: Koprska humanistika je dokončno dobila zeleno luč države in lahko maja uradno razpiše vpis za vsaj dva programa E iz (↑)humán po zgledu (↑)romanístika
iatrogéni -a -o [jatrogeni] prid. (ẹ̑) med.
ki ga nenamerno povzroči zdravnik, kirurg ali zdravstveni delavec med zdravljenjem bolnika: iatrogeni zaplet; Tako je, na primer, padec s postelje zaradi slabega nadzora ravno tako iatrogena komplikacija kot hujša krvavitev po kirurškem posegu E nem. iatrogen iz gr. iātrós 'zdravnik' + (↑)gén
ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom; Izkušnje in raziskave so pokazale, da ibogain res prekine zasvojenost, da pa ne zaleže pri vzdrževanju abstinence E agl. ibogaine po rastlini iboga
igralnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: Po odprtju bo prvi igralni dan v sredo, 26. maja, igralnina bo 150 evrov
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju; startninaSSKJ: Beseda med športniki je tekla tudi o desettisočih evrov pomladne igralnine za zmagovito moštvo E (↑)igrálen
igrálniški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na igralnico ali igralništvo: igralniški gostje; igralniška dejavnost; igralniško podjetje; V največji slovenski igralniški družbi so v štirih prazničnih dneh po pričakovanjih imeli okoli 22.000 obiskovalcev, med njimi je bilo več kot 90 odstotkov Italijanov E (↑)igrálnica
individuálec -lca m, člov. (ȃ)
1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir
3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
industríjaSSKJ -e ž (ȋ)
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice; informatizirati zdravstvo; Če bodo podjetja hotela preživeti, se morajo informatizirati, torej tudi znotraj začeti delovati po mreži E nem. informatisieren, frc. informatiser, agl. informatise k (↑)informácija
insájder -ja in insider -ja cit. [insájder] m, člov. (á) pog.
1. kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: Na resnično škodo opozarjajo predvsem insajderji v (še) državnih bankah
2. kdor zlorablja notranje informacije v ustanovi, zlasti finančni, v kateri je zaposlen: Stroga kazen čaka tudi hekerje in insajderje, ki razpečujejo glasbo in filme še pred uradno izdajo
3. delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki menedžer, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: Insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji E agl. insider iz inside 'znotraj'
instántni -a -o prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E instánt
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih
2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ínteraktívni
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ)
hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)
ínterkultúrni -a -o prid. (ȋ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturni (1): interkulturni dialog; interkulturna komunikacija; Strpnost znotraj ene in iste kulture je dosegla razmeroma visoko raven, nestrpnost se seli v konflikte, ki se porajajo v interkulturnih situacijah
2. ki se nanaša na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju; medkulturni (2): interkulturni študij; interkulturne pristojnosti; interkulturno društvo; Zavzela se je za ustanovitev centra za multikulturni in interkulturni razvoj Slovenije E po zgledu agl. intercultural iz (↑)inter… + (↑)kultúren
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'
ínternétovec -vca m, člov. (ȋ-ẹ̑)
uporabnik interneta; internetnik: Strastni internetovci, ki deskajo po mreži povprečno 40 ur na teden, priznavajo, da v ta namen porabijo dobršen del delovnega časa E ínternét
ínteroperabílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; povezljiv: Imate dobro pripravljeno vojsko, vendar jo morate organizirati tako, da bo interoperabilna z Natovimi silami
2. ki lahko deluje v dveh ali več (različnih) omrežjih: Po znatnih težavah bodo prihodnji teden prve slovenske interoperabilne lokomotive zapeljale po voznem redu tudi po Italiji E (↑)inter… + (↑)operabílen
intervénca -e ž (ẹ̑)
1. dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa; intervencijaSSKJ, posegSSKJ, poseganjeSSKJ: končati intervenco; državna intervenca; vojaška intervenca; Interventni zakon najbrž bo učinkovit, čeprav gre za precej pozno intervenco
2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države; intervencijaSSKJ, vmešanjeSSKJ: oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav; Neposredno je začutil vojno in po pogovoru z nama pretresen začel klicati svoje kolege zunanje ministre in pripravljati intervenco E nem. Intervenz iz (↑)intervéncija
intervéntni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na intervenco: interventni ukrep; interventni zakon; interventna dela po poplavah; Vsakogar, ki bi pogrešanega Kamničana videl ali kar koli vedel o njem oziroma njegovem izginotju, policija prosi, da obvesti najbližjo policijsko postajo ali pokliče interventno številko policije 113 E agl. intervenient iz (↑)intervenírati
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med.
1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov
2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje
3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E agl. invasivesrfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
irakizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dodajati sporu, nesoglasju (v državi, med državami) poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Nasprotniki novega Afganistana poskušajo Afganistan irakizirati E po imenu države Irak
iráški -a -o prid. (á)
ki se nanaša na Iračane ali Irak: iraška kriza; iraška vlada; iraška vojna; Dejal je, da Teheran nikoli ne bo priznal vlade, ki jo bodo v Bagdadu sestavili Američani in ne sam iraški narod E po imenu države Irak
irokéza -e ž (ẹ̑)
pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: Če hoče igralec povedati, da se v njem skriva pravi bojevnik, si omisli irokezo, če naj bi bil neusmiljen, si glavo obrije E agl. Iroquis (hairstyle) 'irokeška (pričeska)' po frc. imenu indijanskega ljudstva Irokezi
ISDN -- in -ja in -a [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn -êna] m (ə̏; ȅ ȇ) krat.
digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: Monter je na zid pritrdil škatlico ISDN-ja E agl. ISDN, kratica za i(ntegrated) s(ervices) d(igital) n(etwork) 'celostne storitve prek digitalnega omrežja'
ISDN- [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn] prvi del zloženk (ə̏; ȅ)
ki se nanaša na digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: ISDN-priključek in priključek ISDN; ISDN-telefonija in telefonija ISDN; ISDN-modem in modem ISDN E ISDN
iskálnikSSKJ -a m (ȃ) rač.
1. spletna stran ali polje na spletni strani za iskanje informacij, spletnih strani: vpisati besedo v iskalnik; internetni iskalnik; spletni iskalnik; Zmogljiv iskalnik omogoča obiskovalcem iskanje informacij po različnih kriterijih: po ključnih besedah ali imenu podjetja, po kraju, po vrsti turistične ponudbe in po datumu
2. program, ki na internetu, računalniku najde iskane informacije, podatke: datotečni iskalnik; Zaradi visoke hitrosti iskanja podatkov je uporaba namiznih iskalnikov postala prijetna in predvsem koristna E (↑)iskálen
italijánček -čka m, živ. (ȃ) pog.
dva decilitra točenega piva: Za priljubljenega italijančka boste odšteli 1,70 evra E po imenu pripadnika naroda Italijan, ker je točenje piva v taki količini navada, ki je prišla k nam iz Italije
izbírnik -a m (ȋ)
na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; meni: brskati po izbirniku; osnovni izbirnik; slovenski izbirnik; Izbirniki so na voljo v slovenščini in so znani iz drugih sorodnih modelov istega proizvajalca in omogočajo hitro navajanje na telefon E (↑)izbíren
izviséti -ím dov. (ẹ́ í) pog.
ne uspeti, ne doseči zaželenega, pričakovanega: Zavedal sem se, da gredo študijski kolegi, prijatelji, celotna moja generacija po poklicni poti naprej, da si ustvarjajo družine, jaz sem pa izvisel E (↑)viséti
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ)
manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
jadrálecSSKJ -lca [jadrau̯ca] m (ȃ)
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
jádranjeSSKJ -a s (ȃ)
jádratiSSKJ -am nedov. (ȃ)
jakúza1 -e in -a m, člov. (ȗ)
pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza: Po drugi svetovni vojni je ustvaril gigantsko kriminalno združbo, ki jo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih v 500 skupin E agl. yakuzajap. yakuza iz nar. ya 'osem', ku 'devet', za 'tri', kar je najslabša kombinacija v japonski igri s kartami
jánčarjevski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri slovenskem pisatelju Dragu Jančarju: Čeprav so zgodbe zelo raznorodne, je v njih navzoča neka skupna točka, tipično jančarjevska linija, ki ločuje med individualnim in kolektivnim E po pisatelju Dragu Jančarju (1948–)
jánševec -vca m, člov. (á)
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: V sprednjih vrstah so sedeli večinoma janševci in Nova Slovenija E po politiku Janezu Janši (1958–)
janšízem -zma m (ī)
politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: Znani politik meni, da bi kriza na desnici lahko porodila tudi kako novo stranko, ki bi se distancirala od janšizma in se usmerila v drugačno politiko E po politiku Janezu Janši (1958–)
japonologíja -e ž (ȋ)
veda o japonskem jeziku in književnosti: Mineva deseto leto, odkar je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen študij japonologije in nekaj mladih ljudi je, ki se resno lotevajo prevajanja E po imenu države Japonska + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
jín-jáng1 -a m (ȋ-ȃ)
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: Jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico E nem. Yin-Yang(-Lehre), agl. Yin-Yangkit. yinyang iz jín + jáng
jógurtni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurt
jojóba -e ž (ọ̑)
visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike: Olja, ki jih vtrete v vlažne ali suhe lase, naj bodo iz jojobe E nem. Jojobameh. špan. jojoba ← indijansko
júgonostalgíja -e ž (ȗ-ȋ) od leta 1991
nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Ko odrasli govorijo o jugonostalgiji, imajo v mislih celovit pojav – številne socialne vezi, politične dogodke, kulturne usmeritve itd., ki so jih vezale, v dobrem in v slabem, na rajnko Jugoslavijo E (↑)jugo… 2  + (↑)nostalgíja
júgonostálgik -a m, člov. (ȗ-á) od leta 1991
kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Jugoslavija, ki je zdaj, razen v glavah jugonostalgikov, definitivno ni več, je bila res nekaj posebnega E júgonostalgíja
jumbo -- cit. [džámbo] in džámbo -- v prid. rabi (ȃ)
zelo velik: Večji del množice se razprostira ob ciljni areni, kjer je moč tekmo videti na jumbo ekranu | Kar iznenada se je med slovenskimi kulturnimi ustanovami zanetilo tekmovanje, katera bo s svojimi lepaki zasedla džambo panoje E agl. jumbo po imenu slona Jumbo iz londonskega živalskega vrta s konca 19. stoletja
júngovec -vca m, člov. (ȗ)
pristaš psihoanalize švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: Kako jungovci vidijo današnji razvoj nevroznanosti? E po švicarskem psihiatru in psihologu Carlu Gustavu Jungu (1875–1961)
júngovski -a -o prid. (ȗ)
ki se nanaša na ideje in metode švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: jungovski psihoanalitik; jungovska psihoanaliza; Njegove ure psihoanalize so mednarodno priznane po vseh jungovskih inštitutih na svetu E po švicarskem psihiatru in psihologu Carlu Gustavu Jungu (1875–1961)
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á)
kadétinja -e ž, člov. (ẹ̑)
športnica v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: reprezentanca kadetinj; Po dveh porazih proti hrvaškim kadetinjam so mlade slovenske košarkarice dvakrat premagale italijanske vrstnice E kadét
kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E hrv., srb. kàfīć iz kàfēfrc. café '(manjša) kavarna'
kájt -a m (ȃ)
jadralnemu padalu podobna priprava za kajtanje: Preden se preizkusite na vodi, je pametno, da se s kajtom naučite ravnati na kopnem E agl. kite, prvotneje 'zmaj za spuščanje po zraku'
kájtanje -a s (ȃ)
šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Kadar piha, je idealno za kajtanje in surfanje, kadar ne, je še vedno fino za deskanje E kájtati
kájtati -am nedov. (ȃ)
ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Poskušala sta napredovati s pomočjo jadra, kajtati po snegu, ko bi ju na smučeh vlekel veter v jadru, vendar jima je to uspevalo le nekaj kilometrov, ker je bil veter prešibak E kájt
kalášnikov -a m, živ. (ȃ)
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo; kalašnikovka: Ruski orožarski koncern še zmeraj proizvaja številne različice legendarnega kalašnikova E po ruskem konstruktorju Mihailu Timofejeviču Kalašnikovu (1919–)
kámničan -a m, živ. (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: Vožnja s kamničanom bo od septembra precej cenejša kot vožnja z avtobusom
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: Poleg štirih svedrovcev sta prva plezalca v smeri pustila še pet klinov, zato ponavljalcem priporočata štiri kamničane, dva debela in en profilni klin, nekaj metuljev in zatičev E po imenu mesta Kamnik
kanjóning -a m (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; soteskanje: Z adrenalinom me napolnijo rafting, kanjoning in vožnja z motorjem E agl. canyoning iz (↑)kánjon
kápri -- in capri -- cit. [kápri] v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na tri četrt navadne dolžine hlačnic: kapri dolžina; kapri pižama; Nosil je rdečo majico in bele kapri hlače E agl. capri po otoku Capri
karavánški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na Karavanke: karavanški fen; karavanški pokal; karavanški predor; Nadstropna hiša z dvokapno leseno streho in značilnima čopoma na obeh konceh strehe je vzorčni primerek karavanškega stavbarstva E po gorstvu Karavanke
karpáčo -a in carpaccio -a cit. [karpáčo] m (ȃ)
jed iz tankih rezin surovega mesa ali zelenjave, navadno z dodatkom olivnega olja, limoninega soka in parmezana: goveji karpačo; jelenov karpačo; Karpačo naj v hladilniku počiva dve uri E po italijanskem slikarju Vittoreju Carpacciu (†1526)
kartomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo vstopnic, vozovnic: uvajanje kartomatov; Potniki morajo označiti, ali bodo vozovnico prevzeli osebno na blagajni, na kartomatu ali po pošti E (↑)kárta1  + (↑)(avto)mát
katalóžniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
katérič prisl. (ẹ̄)
izraža vprašanje po zadnji ponovitvi v zapovrstju: Pravilen odgovor na vprašanje, katerič je bil izbor Slovenski avto leta, je štirinajstič E (↑)katéri1 
kávbojec -jca m, člov. (ȃ) v ameriškem okolju
pastir na konju; kavbojSSKJ: Kavbojci so skrbno žigosali krave, da so vedeli, čigave so
//
tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu; kavbojSSKJ: Oddelki kavbojcev so občasno izvajali krvave povračilne akcije po indijanskih vaseh
E (↑)kávboj
kazálecSSKJ -lca [in kazau̯ca] m (ȃ)
grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kurzor: premikanje kazalca po zaslonu; Z vnovičnim pritiskom na tipko boste prekopirano besedilo vstavili oziroma prilepili na mesto kazalca E (↑)kázati
kebáb -a m (ȃ)
1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab
2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso'arab. kabāb 'pečeno meso'
kíber -- in cyber -- cit. [sájbər] v prid. rabi (í; á)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kibernetični, kibernetski: kiber prostor; kiber kavarna; Najbolj ogroženi pred odvisnostjo od interneta so, poleg nove kiber generacije, osamljeni ljudje srednjih let, ki se jim ni uspelo socializirati – glej tudi kíber... E po zgledu agl. cyber iz (↑)kiber(nétika)
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétika
kibernetizácija -e ž (á)
računalniško avtomatiziran nadzor nad proizvodnjo: avtomatizacija in kibernetizacija procesov E po zgledu agl. cybernetization iz (↑)kibernétika
kikiríkijev -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na tropsko rastlino ali njen sad kikiriki: kikirikijevo maslo; kikirikijevo olje; Po mestnih ulicah je videti opice, ki s stavb na ulične prodajalce mečejo kikirikijeve luščine, se vzpenjajo po električnih napeljavah in pogosto kradejo E (↑)kikirikí
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
kjótski -a -o in kiótski -a -o [kijotski] prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na kjotsko konferenco: kjotski protokol; kjotski sporazum
2. ki se nanaša na Kjoto: Po sijajnem odkritju so se v njegovi pisarni na kjotski univerzi zvrstile številne novinarske ekipe, kar ga je začelo motiti in je v nekem pogovoru svojo nestrpnost tudi odkrito pokazal E po japonskem mestu Kjoto
klementína -e ž (ȋ)
južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad: Miklavž in njegovi spremljevalci so med otroke razdelili pol tone klementin E frc. clémentine, verjetno po vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
klepetálnica -e ž (ȃ)
internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; čvekalnica: elektronska klepetalnica; spletna klepetalnica; Po zadnjih podatkih se povečuje oglaševanje nezdrave hrane prek interneta, z računalniškimi igricami, v klepetalnicah, blogih itn. E klepetáti
kleptokracíja -e ž (ȋ) ekspr.
vladavina tatov: Guvernerji provinc in veliki poslovneži so novi fevdalni gospodje v novem vladnem sistemu: kleptokraciji E po zgledu agl. kleptocracy iz gr. kléptō 'kradem' + tvor. od krátos 'moč, oblast'
klerikalizácija -e ž (á) ekspr.
povečanje vpliva cerkve na določenem področju, območju: Vladavina konservativnih političnih sil na Poljskem je v precejšnji meri pripomogla h krepitvi nacionalizma, ki temelji na bojevitem katolicizmu in klerikalizaciji javnega življenja E po zgledu agl. clericalisation iz (↑)klerikálen
klicáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
večkrat, pogosto klicati: nenehno klicariti; Še po toliko letih ji nenehno pisari ostudna pisma, jo klicari in zasleduje na vsakem koraku E (↑)klícati
klicátelj -a m, člov. (ȃ)
kdor kliče po telefonu: anonimni klicatelj; številka klicatelja; Klicatelji SOS- -telefonov za pomoč žrtvam nasilja so praviloma ženske in/ali otroci E (↑)klícati
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
klonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ustvarjati identične kopije izvirnega organizma ali stvari: klonirati človeka; Ovco Dolly so klonirali šele po 270 neuspelih poskusih E klón
klorámfenikólski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki se nanaša na kloramfenikol: kloramfenikolska afera; kloramfenikolsko mleko; Kakšno je mleko in kakšni so mlečni izdelki, ki jih slovenske mlekarne pošiljajo na trg po razvpiti kloramfenikolski mlečni zgodbi? E klorámfenikól
klošáriti -im nedov. (á ȃ)
biti, živeti kot brezdomec, potepuh: klošariti po Ljubljani; Življenje je kmalu zavozila: psihično in fizično zlomljena je nehala delati in začela klošariti E (↑)klošár
knjigosléd -a m (ẹ̑)
tematsko organizirana predstavitev knjig po založbah na knjižnem sejmu: šolski knjigosled; Strokovni javnosti bo namenjen poseben knjigosled, na katerem bodo glavno besedo seveda imeli založniki in knjigotržci E (↑)knjíga + (↑)sledíti
kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007
bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: Odkrili so ponarejene cankarje in kobilce E po slikarki Ivani Kobilca (1861–1926), upodobljeni na bankovcu
kočévarščina -e ž (ẹ́)
nemščina, ki so jo govorili v Kočevju živeči Nemci; kočevska nemščinaSSKJ: Društvo je izdalo zgoščenko starih kočevarskih pesmi ter pesmarico z 20 pesmimi v kočevarščini skupaj s prevodi v slovenščino, nemščino in angleščino E po prebivalskem imenu Kočevar iz krajevnega Kočevje
kògenerácija -e ž (ȍ-á) elektr.
hkratno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo: Zanimalo ga je, ali je sedanja kotlarna oziroma sedanji kotel, ki je namenjen za ogrevanje vročevoda, primeren za nadgradnjo s kogeneracijo E po zgledu agl. cogeneration iz (↑)ko… + tvor. od (↑)generírati
kolabírati -am dov. (ȋ) pog.
1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici
2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
koláčSSKJ -a m (á)
finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; Po prvotnih načrtih bi od 21 začetnih milijard dolarjev morali za obnovo električnega omrežja nameniti največji del kolača, kar 5,56 milijarde dolarjev E = cslov. kolačь, hrv. in srb. kòlāč < pslov. *kolačь iz (↑)koló
kolesarijáda -e in kolesariáda -e [kolesarijada] ž (ȃ)
množično športno srečanje, namenjeno predvsem rekreativnemu kolesarjenju in druženju: Kolesarijada je potekala deloma po slovenskih, večinoma pa po hrvaških cestah E iz (↑)kolesár + (↑)(olimp)iáda
kolumnístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi s kolumnisti ali kolumno: kolumnistično pisanje; Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev E kolumníst
komplementárniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
konkatedrála -e ž (ȃ)
pomožna cerkev drugi, predhodno obstoječi stolni cerkvi: Konkatedrala je po pomenu in časti druga cerkev v škofiji E nem. Konkathedrale, it. concattedrale iz (↑)kon… + (↑)katedrála
konkurénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E agl. container iz contain 'vsebovati'
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ)
virus iz družine Coronaviridae: okužba s koronavirusom; Ko napade neznani patogen, kakršen je koronavirus, telo po naravni poti razvije protitelesa, ki lahko poiščejo in uničijo vsiljivca E nlat. coronavirus iz lat. corona 'krona' + (↑)vírus
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med.
hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + steroíd
kotácija -e ž (á) ekon.
1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev
2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
kresníčkaSSKJ -e ž (í)
odsevno telo, ki ga navadno pešci nosijo za večjo vidnost v prometu: uporabljati kresničko; Zlasti starejši proti večeru ne bi smeli hoditi po robu lokalne ceste brez kresničke ali odsevnega traku E (↑)kresníca
kríšnovec -vca m, člov. (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; harekrišnovec: Pri krišnovcih je našel tolažbo in pozornost E po hindujskem bogu Krišni
krompírjev -a -o prid. (ī)
krpára -e ž (ȃ)
preproga ali tekač iz krp: Tudi letos bomo zbirali stare brisače, krpare, odeje, manjše preproge, skratka kar koli, kar lahko pogrnemo po tleh, da kužkov v zavetišču ne bo zeblo E hrv., srb. kr̀para iz (↑)kŕpa
kúčanovec -vca m, člov. (ȗ)
kdor pripada političnemu krogu, ki je blizu politiku Milanu Kučanu: Nisem kučanovec niti politično opredeljen E po politiku in državniku Milanu Kučanu (1941–)
kúpčkatiSSKJ -am nedov. (ȗ)
1. dogovarjati se o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: Koalicijski partnerici bosta znova kupčkali za razdelitev bodočega proračunskega denarja
2. razporejati: Dele teksta program kupčka po skupnih frazah, besedah ali temah E (↑)kúpček
kúrdski -a -o prid. (ȗ)
ki se nanaša na Kurde: kurdski uporniki; kurdski voditelj; kurdska manjšina; Do leta 1991 je bil kurdski jezik v javnem življenju prepovedan E po imenu naroda Kurdi
kurkúma -e ž (ȗ)
1. rastlina, katere posušene in zdrobljene korenine se uporabljajo v prehrambene in zdravilne namene, po izvoru iz Azije: Kurkuma je rastlina, ki se je v zadnjih letih znašla na meji med tradicionalno indijsko kuhinjo in sodobno znanstveno medicino
2. živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine te rastline: žlička kurkume; Kurkuma pomaga prebavilom k večji učinkovitosti tako, da spodbuja prebavne encime k razgrajevanju ogljikovih hidratov in maščob E nem. Kurkuma, it., špan. curcumaarab. kurkum 'žafran'
kúrzor -ja m (ȗ)
grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kazalec: premakniti kurzor; utripajoči kurzor; položaj kurzorja; Drsna ploščica daje dovolj povratnih informacij in omogoča natančno potovanje s kurzorjem po zaslonu E agl. cursor, prvotno 'tekač', ← lat. cursor iz currere 'teči'
kúskus -a m (ȗ)
iz posebne vrste pšenice narejen zdrob, po izvoru iz severne Afrike: Kuskus poparimo, pustimo nekaj sekund v vreli vodi, odcedimo in ohladimo E agl. couscous, frc. couscousberber. kuskus, arab. kuskus
kvárčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
kvinója -e ž (ọ̑)
semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: Kvinoja daje telesu poleg beljakovin in kalcija še dovolj vitamina E in vitaminov skupine B E nem. Quinoaamer. špan. quinuaindijan. (kečua) kinwa
lambáda -e ž (ȃ)
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: Skupaj se prijavita na tekmovanje v plesanju lambade E port. lambada iz lambar 'tolči'
last minute -- -- cit. [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ)
ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute; Zanimanje za last minute počitnice se v zadnjih letih povečuje, gospodarska kriza pa ga samo še dodatno krepi E agl. last minute 'v zadnji minuti' iz last 'zadnji' in (↑)minúta
lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu
3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína
latíno -- v prid. rabi (ȋ)
1. ki se nanaša na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike: latino igralec; latino zvezdnik; Latino lepotica se je po rdeči preprogi filmskega festivala v Cannesu sprehodila v dolgi rdeči obleki
2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament; Priljubljeni hrvaški pevec nam je v pogovoru razkril, od kod izvira njegov latino šarm
3. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latinoameriški (2): latino pop; latino ritmi; latino glasba; V tistem času je bil razglašen za obetavnega latino pevca – glej tudi latíno... E agl. Latino iz latínoamêriški
latínoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ)
1. ki se nanaša na Latinsko Ameriko; latinskoameriškiSSKJ: latinoameriška kultura; latinoameriška zgodovina; Kanarska kuhinja je znana po svoji raznolikosti, saj je nekakšna mešanica španskih receptov z afriškim in latinoameriškim vplivom
2. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latino (3): latinoameriška glasba; V naših novih pesmih prevladuje severnoameriški zvok, za razliko od prejšnjega, ki je bil poln latinoameriških ritmov in melodij E špan. Latinoamericano iz (↑)latínski + (↑)amêriški
latíno… prvi del zloženk (ȋ)
ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latinoglasba; latinoglasbenik; latinoritmi – glej tudi latíno E latíno
lats -a cit. [lác] m (ȃ)
denarna enota Latvije: Povprečna plača v Latviji znaša 250 latsov E latv. lats po imenu države Latvija
látvijski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na Latvijce ali Latvijo; letonskiSSKJ: latvijski jezik; latvijski premier; latvijska prestolnica; Latvijska predsednica se je srečala s predsednikom državnega zbora in predsednikom vlade E po imenu države Latvija
LDS-ovec -vca [eldeêsovəc in eldẹêsovəc] m, člov. (ȇ)
član, pristaš Liberalnodemokratske stranke ali Liberalne demokracije Slovenije; eldeesovec: Nekdanji LDS-ovec je govoril o stanju v politiki E po kratici LDS za L(iberalna) d(emokracija) S(lovenije)
LDS-ovski -a -o [eldeêsou̯ski in eldẹêsou̯ski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na Liberalnodemokratsko stranko ali Liberalno demokracijo Slovenije; eldeesovski: Prepričana sem, da bodo mlajši člani uspešno vodili in peljali našo LDS-ovsko skupnost naprej E po kratici LDS za L(iberalna) d(emokracija) S(lovenije)
lêr -a m (ȇ)
1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
//
del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler
E nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
levínjaSSKJ -e ž, člov. (í)
ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: Po horoskopu sem levinja in moram biti na odru E lèv
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog.
kavbojke znamke Levi's: legendarne leviske; Cena, zlasti za izvirne leviske, je kar visoka E po blagovni znamki Levi's® (od 1873) ameriškega proizvajalca Levi Strauss & Co.
lézba -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
lezbijka: zmerjati žensko z lezbo; Rekli so, da se obnašava kot lezbi, ko sva šli po cesti z roko v roki E nem. Lesbe iz (↑)lézbijka
libanonizácija -e ž (á) ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: Kulturniki smo že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije E po zgledu agl. Lebanonisation po imenu države Libanon
licenčnína -e ž (ī)
plačilo za pridobitev, uporabo licence: plačevati licenčnino; plačilo licenčnine; Licenčnine za patente so visoke, saj podjetja po svetu zanje na leto porabijo približno sto milijard dolarjev E (↑)licénčen
liméta -e ž (ẹ̑)
južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: sok limete; Povaljal sem rezino limete po soli, posesal, kar je bilo posesati, in potem izpil E nem. Limetta ← frc. limette iz lime 'vrsta citrone'
línčSSKJ -a m (ȋ)
besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos do njega, ga onemogočiti: medijski linč; politični linč; Izbruhnil je mednarodni medijski škandal, v katerem je znani proizvajalec risank in video iger doživel javni linč E agl. lynch, prvotno Lynch law 'Lynchev zakon', po ameriškem sodniku Charlesu Lynchu (1736–1796)
lionist -a cit. [lajoníst] m, člov. (ȋ)
član humanitarne organizacije Lions klub: zavzet lionist; V obdobju tridnevnega druženja v Portorožu so lionisti izbrali novega guvernerja E agl. Lionist po imenu organizacije Lions klub
lionizem -zma cit. [lajonízəm] m (ī)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: Lionizem se je v Sloveniji nadpovprečno dobro razvijal ter se uspešno širil in povečeval svoje članstvo E agl. Lionism po imenu organizacije Lions klub
lípaSSKJ -e ž (í)
lisícaSSKJ -e ž (í) nav. mn.
naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice; sneti lisice; Ljubljanski redarji so po uradni uvedbi lisic v dveh dneh priklenili 22 vozil E = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ 'lisjak'
lisíčitiSSKJ -im nedov. (í ȋ)
nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: Medtem ko v centrih naselij mestni redarji vestno lisičijo in pišejo globe napačno parkiranim vozilom, se mirujoči promet izven strogega središča ureja sam po svoje E lisíca
lítas -a m (ȋ)
denarna enota Litve: Litovski litas in estonska krona, ki sta vezana na evro, brez težav nihata v dovoljenih mejah od plus do minus 15 odstotkov glede na evro E litov. lìtas po imenu države Litva
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini
2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
litopunktúrni -a -o prid. (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
ki je v zvezi z litopunkturo: litopunkturni kamen; litopunkturni steber; Do sredine prihodnjega leta bodo opremljene vse litopunkturne točke, pripravljena pa bo tudi vsa dokumentacija za začetek gradnje zdraviliške vasi E litopunktúra
lizingodajálec -lca in leasingodajalec -lca cit. [lizingodajáləc lizingodajáu̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor daje lizing: Lizingojemalec je po razveljavitvi pogodbe dolžen takoj vrniti predmet pogodbe lizingodajalcu E iz dajálec lízinga
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ)
lobotomíja -e ž (ȋ)
1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici
2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'
lóčeniSSKJ -a -o prid. (ọ́)
ločljívostSSKJ -i ž (í)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
logotíp -a m (ȋ)
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logo: nov logotip; logotip podjetja; Naročniki z vsega sveta želijo imeti na kristalnih kozarcih logotip svojega podjetja in najhitreje ga posredujejo prav po internetu E agl. logotype iz (↑)lógos + (↑)típ1 
lójtraSSKJ -e ž (ọ̑)
1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: Če pred besedo napišete lojtro, program poišče vse zapise, ki ne vsebujejo dane besede
2. tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: Če želite izbrisati staro številko, potem po pisku za vnos pritisnite lojtro E srvnem. lǫiter 'lestev'
lokálček -čka m (ȃ)
gostinski lokal, zlasti manjši: prijeten lokalček; Ob Ljubljanici je nastal intenziven urbani prostor, ki privlači mlado in staro, da se sprehodi po nabrežjih in obišče katerega izmed številnih lokalčkov E (↑)lokál1 
lokálec -lca m (ȃ) pog.
1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe
2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra
3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio
lycra -e cit. [lájkra] in lájkra -e ž (ȃ)
zelo prožno, elastično sintetično vlakno iz poliuretana, ki omogoča tesno prileganje in daje izdelkom rahlo svetleč videz: Dragoceni naravni materiali, kot so volna, alpaka, kašmir in svila, včasih vsebujejo tudi dodatek najlona ali lycre za boljšo obstojnost in udobje | V prejo se lahko vgradi tudi elastična nitka lajkre, ki bombažni majici daje prožnost E po imenu izdelka Lycra® (od 1958) ameriškega proizvajalca Invista
lymska bolézen -e -zni cit. [lájmska] in lájmska bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
magdalénica -e ž (ẹ̑)
drobno odišavljeno biskvitno pecivo, navadno v obliki školjke: Na začetku slovitega Proustovega dela V iskanju izgubljenega časa je odlomek, v katerem avtor popisuje, kako ga je ob grižljaju magdalenice in požirku čaja preplavil spomin na minule čase E prenarejeno iz frc. madeleine po domnevni avtorici recepta Madeleine Paulmier (18. stol.)
magístrica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, ki ima magistrski naslov: magistrica znanosti; Po novem je četrti semester predviden za izdelavo in zagovor magistrske naloge, diplomanti pa bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti E (↑)magíster
magnétek -tka m (ẹ̑)
1. majhen, navadno okrasni predmet z magnetom, namenjen zlasti pritrjevanju sporočil, slik: Od turističnih spominkov so prodajali majice, obeske in magnetke
2. priprava za terapijo z magnetnim poljem: Pogosto se odločajo za nakup stopalnih vložkov z magnetki, ki naj bi bili po besedah proizvajalcev namenjeni preprečevanju bolečin v peti in spodnjem delu nog E (↑)magnét
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E agl. mail 'pošta, poštna pošiljka'stfrc. male 'torba'stfrank. *malha, prim. (↑)málha
mail bombing -- -a cit. [mêjl bômbing-] m (ȇ, ȏ)
pošiljanje velikega števila neželene elektronske pošte: Mail bombing je po mnenju nekaterih oblika kiberterorizma, katerega namen je povzročanje škode E agl. mail bombing, dobesedno 'bombardiranje s pošto', iz mail1  + tvor. od (↑)bómba
mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ)
sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E agl. mailing iz mail1 
majórkaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑)
nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: Po osnovnem činu je poročnica, po položajnem činu pa majorka E (↑)majór
mákrobiótični -a -o [makrobijotični] prid. (ȃ-ọ́)
ki je v zvezi z makrobiotiko: makrobiotična prehrana; Inovativna kuharica, ki kuha po makrobiotičnih načelih, je prepričana, da se vsakdo lahko prehranjuje zdravo, uravnoteženo in kljub temu okusno E mákrobiótika
mákrobiótik -a [makrobijotik] m, člov. (ȃ-ọ́)
1. strokovnjak za makrobiotiko: Pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika
2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: Med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja E mákrobiótika
mákroekonomíst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
strokovnjak za makroekonomijo: Ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani E (↑)mákroekonomíja
málamut -a m, živ. (ȃ)
močen vlečni pes z gostim sivim kožuhom, po izvoru z Aljaske: aljaški malamut; Malamuti so uživali v teku po snegu E agl. malamute po imenu eskimskega plemena Malimiut na severozahodu Aljaske
mamotóm -a m (ọ̑) med.
naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: Na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom E agl. mammotome po imenu izdelka Mammotome® (od 1995) proizvajalca Devicor Medical Products iz lat. mamma 'dojka' + gr. tómos 'del, izrez'
manjšínstvo -a s (ȋ)
1. pripadnost skupini ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Manjšinstvo je ne le seštevek posebnih pravic, temveč tudi vrsta priložnosti in dolžnosti
2. pripadniki skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Članki se ukvarjajo z vprašanji naroda, manjšinstva, kulturne in jezikovne identitete E (↑)manjšína
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
martínčkanje -a s (ȋ) ekspr.
brezskrbno poležavanje na soncu: Po petkovem čofotanju v bazenu in včerajšnjem martinčkanju v sončni Lipici najboljše slovenske hokejiste drevi čaka vse prej kot sproščeno pomladno razpoloženje E martínčkati se
masakríratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo E (↑)masáker
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat.
1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja
2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA
3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á)
1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski
2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev
3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji
mèdbesedílnost -i ž (ȅ-ȋ)
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; intertekstualnost (1): Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; intertekstualnost (2): V nekem smislu se šele po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj medbesedilnosti E mèdbesedílni
mediána -e [medijana] ž (ȃ)
srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici: mediana starosti; V splošnem so se mediane telesne višine po vsem svetu izboljšale z gospodarsko rastjo in boljšo prehrano E lat. (summa) mediāna iz medius 'srednji'
médijec -jca m, člov. (ẹ́)
medijska oseba: Po razglasitvi zmagovalca so se medijci usuli v konferenčno dvorano, da bi pričakali Ruse E (↑)médij
meditácijski -a -o in meditacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na meditacijo: meditacijska delavnica; meditacijska tehnika; Ker je po prepričanju budistka, rada obiskuje meditacijska središča v Indiji E (↑)meditácija
mèdkultúrni -a -o prid. (ȅ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (1): medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; S projektom želijo spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete
2. ki se nanaša na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (2): medkulturne primerjave; medkulturne raziskave; V bližini tržaške fakultete, kjer je diplomirala iz medkulturnih študij, je bila evropska infotočka E po zgledu agl. intercultural iz med kultúrami
medmréžje -a s (ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medomrežje (1), net: elektronsko medmrežje; svetovno medmrežje; dostop do medmrežja; Z nenehnim širjenjem števila uporabnikov svetovnega računalniškega omrežja – interneta oziroma medmrežja – vsak dan vznikajo tudi najrazličnejši informativni servisi
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; Občinska volilna komisija mestne občine Slovenj Gradec je preverila razširjenost medmrežja E po zgledu agl. internet iz (↑)mréža
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
mèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ)
računalniški pomnilnik, kjer so začasno shranjeni podatki, ki jih sistem zaradi hitrejšega delovanja kasneje pošlje v napravo: Strežniki po navadi spletno stran zapisujejo v medpomnilnik in jo šele po tem, ko je dokončno zgrajena, pošljejo odjemalcu E (↑)med… + (↑)pomnílnik
mêjlati -am in mailati -am cit. [mêjlati] nedov. in dov. (ȇ) pog.
pošiljati elektronsko pošto: mejlati 20 novih besedil; Tudi odrasli se redkokdaj potrudimo poslati pismo po elektronski pošti, ampak se enostavno mejlamo E mêjl
meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med.
vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: klopni meningoencefalitis; Na klope in nevarnost, da bi se po njihovem ugrizu lahko okužili z meningoencefalitisom in borelijo, strokovnjaki opozarjajo že zgodaj pred pomladjo E nlat. meningoencephalitis iz (↑)mening(ítis) + (↑)encefalítis
meridiánSSKJ -a [meridijan] m (ȃ) v akupunkturi
vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni meridian; Zabadanje igel v točke ob meridianih znova vzpostavi energijski tok in telesu povrne zdravo ravnovesje E lat. (circulus) meridiānus 'poldnevni (krog)' iz meridiēs 'poldne'
message -gea cit. [mêsidž-] in mêsidž -a m (ȇ)
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, SMS: Nisem poslušal, ker sem dobil message | Danes zjutraj so se s številke 1919 množično pošiljali mesidži, da demonstracije odpadejo E agl. message 'sporočilo'stfrc. message < srlat. missāticum iz lat. mittere 'poslati'
metadónec -nca m, člov. (ọ̑)
kdor je odvisen od metadona: komuna metadoncev; Na pobudo okoliških stanovalcev je bil sprejet sklep, da se metadonci po prejemu odmerka ne smejo zadrževati 500 metrov okoli centra E metadón
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1029 zadetkov.