Tiskanje

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecédno

prisl.:

abecedno urejen seznam

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije

abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

//

v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

ad líbitum prisl. (ȋ)
knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ glasb. izvajati skladbo ad libitum

aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aerogéno

prisl.:

bolezen se širi aerogeno

aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ)
med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:

agítpróp -a m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa

agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci

agnát -a m (ȃ)
pravn. krvni sorodnik po očetovi strani:

agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo

áhasver -a tudi -ja m (ȃ)
knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:

àjd1 ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star.
1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
2. zastar. velikan: bil je ajd po rasti in moči
♦ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom

ájdovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: živeti po načelih ajurvede

akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente

ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile

akórd2 -a m (ọ̑)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu

akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki

akreditíran

-a -o:

akreditiran laboratorij

akreditiran študijski program

akreditiran visokošolski zavod

/ akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov

ákt -a m (ȃ)
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih

aktivíst -a m (ȋ)
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena; vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov

aktivízem -zma m (ī)
dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu; bil je poln življenjskega aktivizma; aktivizem mladine
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem

aktualizácija -e ž (á)
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev

akvizitêr -ja m (ȇ)
kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih: nasedati akviziterjem; iznajdljiv, nadležen, vsiljiv akviziter; zavarovalniški akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke, za likalnike, sesalnike / lažen, nepooblaščen akviziter

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev in zbiranje naročil zanje po domovih: ukvarjati se z akviziterstvom / telefonsko akviziterstvo

à la [ala] prisl., knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način

à la carte [alakárt] prisl. (ȃ)
gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte

álbum -a m (ȃ)
1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
♦ pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev
2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album

aleatórika -e ž (ọ́)
glasb. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike

alêja -e ž (ȇ)
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

aleksandrínec -nca m (ȋ)
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec

aleksandrínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

álfa

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

kot alfa meri 45°

odstavek alfa

♦

fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C

alfabét -a m (ẹ̑)
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet

alfabetárij -a m (á)
po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja

alfabetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi, abecedirati:

algorítem -tma m (í)
mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja

àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

álias člen. (ȃ)
knjiž. drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček

alkoholomaníja -e ž (ȋ)
med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen

àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična

alohtón -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov

alója in áloa -e ž (ọ̑; ā)
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline

alójzijevski -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska

alójzijski -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:

alokácija -e ž (á)
knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela

alpinístika -e ž (í)
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike
// alpinizem

alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje

alúmen -mna m (ú)
nav. mn. kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo: alumni so plesali na gala večeru; klub alumnov; stiki z alumni naše fakultete / Društvo alumnov Veterinarske fakultete

alumnát -a m (ȃ)
zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat

ambícija -e ž (í)
nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
// ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo

ambrozijánski -a -o prid. (ȃ)
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje

amerikánec -nca m (ȃ) pog.
1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač

amerikanízem -zma m (ī)
nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu; brezdušni, tipični amerikanizem
// jezikosl. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini

amerikánka -e ž (ȃ) pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki

ametísten -tna -o prid. (ȋ)
1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo

amfíbija -e ž (í)
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:

amfiteatrálen -lna -o prid.(ȃ)
po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica

amfiteatrálno

prisl.:

ravnina se amfiteatralno dviga

ámiš -a m (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; amiši in mormoni

amónijak in amóniak -a m (ọ̑)
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amonijaku

àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ)
lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost

amortizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijska blazinica / amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh

àmpak2 in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš

ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
narodno brezbrižen: delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno

anafiláktičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na anafilaksijo: doživeti anafilaktični šok; anafilaktična reakcija po piku čebele

análi -ov m mn. (ȃ)
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja

analítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno

analizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju

analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine

analógen1 -gna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe

analogíja -e ž (ȋ)
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika

anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti

ánanas -a m (ȃ)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu

ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo; simptomi andropavze

aneksíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok
♦ zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908

anesteziológ -a m (ọ̑)
med. zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika

anesteziológinja -e ž (ọ̑)
med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja; pogovor z anesteziologinjo; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

anestezístka -e ž (ȋ)
ženska, ki daje anestezijo, med. anesteziologinja: po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

angléški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine

angléško

prisl.:

govoriti (po) angleško

angleško rdeča barva rjavo rdeča

anglofílstvo -a s (ȋ)
anglofilska miselnost: bil je znan po svojem anglofilstvu

anglomaníja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: anglomanija se je razširila po vsej Evropi

animírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navdušiti, spodbuditi, razgibati1: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

animíran

-a -o:

pri predstavi so bile lutke slabo animirane

animirani film risani ali lutkovni

ánšlus -a m (ȃ)
polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu

antánta -e ž (ȃ)
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni

ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih

ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike

ántifašístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]

ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑)
v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe

ántiklór -a m (ȃ-ọ̑)
kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:

antipód -a m (ọ̑)
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

antitéza -e ž (ẹ̑)
knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha
// diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor

antracíten -tna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit
// po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve

antracítno

prisl.:

antracitno siv ton

antropozofíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta: utemeljitelj antropozofije

apetít -a m (ȋ)
1. želja, potreba po jedi; tek2: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov

apezêjevec -vca m (ȇ)
pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi

apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

aporíja -e ž (ȋ)
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:

apórt -a m (ọ̑)
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:

a posterióri prisl. (ọ̄)
filoz. iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori

apostólik -a m (ọ̄)
rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda

apotéka -e ž (ẹ̑)
lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko

apotékar -ja m (ẹ̑)
lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja

apotropêjski -a -o prid. (ȇ)
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje

apreciácija -e ž (á) fin.
(po)večanje vrednosti valute, zlasti glede na drugo: preprečiti, ustaviti nadaljnjo apreciacijo; stopnja apreciacije; izgubljanje izvozne konkurenčnosti zaradi (prevelike) apreciacije / nominalna, realna apreciacija / izrazita, hitra, močna apreciacija valute

après-ski -ja [aprè-skí] m (ȅ-ȋ)
obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; v prid. rabi: après-ski obutev posmučarska obutev

apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

arabéska -e ž (ẹ̑)
um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ glasb. krajša skladba, navadno klavirska; kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi

aranžêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: po poklicu je aranžerka; aranžerka cvetja, izložb; cvetličarka in aranžerka
2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev: aranžerka porok
♦ glasb. prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

areál -a m (ȃ)
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
♦ biol. areal bukovega gozda; jezikosl. raziskovati areale posameznih sufiksov

argonávt -a m (ȃ)
nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov; mit, legenda, zgodba o argonavtih

Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine

árijec -jca m (á)
1. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev

árijka -e ž (á)
po nacistični ideologiji pripadnica (večvredne) arijske rase: plavolasa arijka; zakon z arijko

árnica -e ž (ȃ)
nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih

artíkel -kla m (í)
proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel
♦ jezikosl. spolnik; pravn. člen v starih pravnih besedilih

asfált -a m (ȃ)
zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih

asfálten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin

asimilát -a m (ȃ)
1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah

asociácija -e ž (á)
1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje

asociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica

asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ)
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila

asortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les

aspirácija -e ž (á)
nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji
♦ jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev

atlánt1 -a m (ā)
zastar. atlas1: brskati po atlantu; zemljepisni atlant

atlántski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje
♦ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta

atómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu

atraktíven -vna -o prid. (ȋ)
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport

atraktívnost -i ž (ȋ)
značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti

áut – áut [au̯t – au̯t] prisl. (ȃ-ȃ)
knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali – ali: moraš se odločiti: aut – aut

avanturízem -zma m (ī)
nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem

ávatar -ja m (ȃ)
1. v hinduizmu utelešenje božanstva: milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – ponavadi nekoliko olepševalno – ogledalo

aveníja -e ž (ȋ)
široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija

avguštínec -nca m (ȋ)
menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec
♦ rel. bosonogi avguštinci

ávstro- prvi del zvez (ȃ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

avstrofílstvo -a s (ȋ)
avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu

ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́)
cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
// nekdaj široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb

ávtodrezína -e ž (ȃ-ȋ)
žel. avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil

avtohtón1 -a m (ọ̑)
knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem

avtohtón2 -a -o prid. (ọ̑)
ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija

avtomátičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične

avtomátično

prisl.:

naprava deluje avtomatično

s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj

avtomatično mu je pritrdil

avtomatízem -zma m (ī)
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem

avtomobíl -a m (ȋ)
cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil / avtomobil bomba avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba
♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah
// osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil

avtomobílček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami

avtonomizácija -e ž (á)
uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji

ávtorski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; pravn. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj

ávtostráda -e ž (ȃ-ā)
avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke–Milano

aziját tudi aziát -a m (ȃ)
nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel azijat / vidi se, da je brezčuten azijat

b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

b

-- kot imenovalni prilastek

drugi po vrsti:

točka b potrebuje razlage

/ učenci 1. b

♦

glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B

b-

prvi del zloženk

nanašajoč se na b:

hotel B-kategorije

♦

glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani

bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

babilónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava

bábine -bin ž mn. (ȃ)
star. (po)porodna doba: ženska je v babinah

babjevérnost -i ž (ẹ́)
ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti

bábji -a -e prid. (ȃ) slabš.
1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
● slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
♦ meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal

babyboom -a [bêjbibúm tudi bébibúm] m (ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti; v prid. rabi: babyboom generacija ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni

bága -e ž (á)
nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago

baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ)
ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču

bajálec -lca [bajau̯ca] m (ȃ)
1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
2. zastar., po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec

bájar -ja m (ȃ)
pog. večja kotanja z vodo, ribnik; bajer: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice

bájram -a m (ȃ)
velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu

bákrast -a -o prid.(á)
po barvi podoben bakru; bakren: bakrast obraz

bákrasto

prisl.:

bakrasto rdeča polt

bakrén -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
♦ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi

bakréno

prisl.:

sonce bakreno osvetljuje okno

bakreno rdeč obraz

bakreno rjave roke

bakrénast -a -o prid. (ẹ̄)
po barvi podoben bakru: bakrenasta polt

balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico

balár2 -ja m (ȃ)
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju

banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano

bándati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?

bánka -e ž (ȃ)
1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / Banka Slovenije
♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč

bánkovec -vca m (ā)
papirnati denar: menjati bankovec za sto evrov; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset evrov; šop bankovcev
♦ fin. emisija bankovcev

barantánje -a s (ȃ)
glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja

bárati -am dov. in nedov. (ȃ)
star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju

barbarízem -zma m (ī)
1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
2. jezikosl. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov

barbárstvo -a s (ȃ)
neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe

bárbica -e ž (ȃ)
bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea:

bárbika -e ž (ȃ)
igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: barbike gredo še vedno dobro v promet
// ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: ozrl se je za barbiko; barbika z vitko postavo

barétka -e ž (ẹ̑)
okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka / rdeče baretke pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996; zelene baretke posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije

bárka -e ž (ȃ)
večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja
// star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
● barko voziti pijan se opotekati; popivati

barnabít -a m (ȋ)
rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov

bárvar -ja m (ȃ)
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar
2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi:

bastonáda -e ž (ȃ)
nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado

bàt in bát báta m (ȁ á; ȃ)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
♦ šport. palica za igranje biljarda
2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata

bataljón -a m (ọ̑)
1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču

bávša -e ž (ȃ)
nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)

bazár -ja m (ȃ)
1. v orientalskem okolju tržni prostor: prodajati na bazarju; množica vrvi po bazarju; bučen, pisan bazar; carigrajski bazar; pokriti bazar
2. trgovina z raznovrstnimi drobnimi, cenenimi predmeti: kupiti igračo v bazarju
3. prireditev, na kateri se prodajajo raznovrstni (podarjeni) izdelki, zlasti ročni, navadno v dobrodelne namene: ženski klub je priredil bazar; božični, novoletni bazar; darilni bazar; stojnice na bazarju / dobrodelni bazar
// prireditev, na kateri se predstavljajo novosti, novi izdelki na določenem področju: diabetični, knjižni bazar; modni bazar

bažíljka -e ž (ȋ)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki

beaufort -a [bofór] m (ọ̑)
meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov

Beaufortov -a -o [bofórov-] prid. (ọ̑)
meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča:

bebop -a [bíbop] m (ȋ)
stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: igrajo v slogu bebopa; zvezdniki bebopa

bedánec -nca m (á)
nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož: strašen bedanec

béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž
3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator

bêdro -a stil. -ésa s (é, ẹ̑)
noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro
// nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih

béganje -a s (ẹ̑)
glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo

bégati -am nedov. (ẹ̑)
1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami

begajóč

-a -e:

begajoč pogled

bégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj

begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
pravn. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec

begosúmje -a s (ȗ)
sum na namero po begu, pravn. begosumnost: preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja

begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu: sklep o izreku pripora zaradi begosumnosti

begôten -tna -o prid. (ó) pesn.
1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj
2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let
// ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici

begôtno

prisl.:

oči so mu begotno obstale na njej

békica -e ž (ẹ̑)
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna, poljska bekica

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh

belíti se

in béliti se knjiž.

1.

belo odsevati, bleščati se:

breze se belijo v gozdu

hiša se beli izza dreves

na vrhovih se beli prvi sneg

2.

postajati bel, svetel:

lasje se mu belijo

na vzhodu se že beli

belèč

-éča -e:

ravnina z belečimi se vasmi

béljen

-a -o:

beljena preja

po starem beljene hiše

belogardíst -a m (ȋ)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci

belogardízem -zma m (ī)
protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: zagovorniki belogardizma; pojav belogardizma na Slovenskem
// protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem

belorépec -pca m (ẹ̑)
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev

belorépka -e ž (ẹ̑)
zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

belorítka -e ž (ȋ)
nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

bel paese bel paesa [belpaéze] m (ẹ̑)
gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa

bencín -a m (ȋ)
vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina
● pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače
♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto

bentíti -ím nedov. (ī í) ekspr.
1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom
2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja

bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav:

benzóa -e ž (ọ̑)
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi

béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í)
1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
2. nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša
3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv

beráč1 -a m (á)
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka

beráč2 -a m (á)
1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače

beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja

berbêrec -rca m (ȇ)
vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu:

bérgla -e ž (ẹ̑)
nav. mn. oporna priprava za pomoč gibalno oviranim pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami

bernardínec -nca m (ȋ)
1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec
2. velik, močen pes, uporaben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec

bérnja -e ž (ẹ̑)
nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: priti po bernjo; desetina in bernja; vinska bernja

bernjáti -ám nedov. (á ȃ)
star. prositi, pobirati miloščino; beračiti: bernjati po vaseh

bernjáva -e ž (ȃ)
star. beračenje: hoditi po bernjavi

béseda1 -e ž (ẹ̑)
nekdaj družabna prireditev s poučnim ali zabavnim programom: prirediti besedo; slavili so ga po čitalnicah in pri besedah

beséda2 -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑)
1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo
2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede!
3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko
4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora
5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede
6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na politiko; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda
8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka
// beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi
// najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija

besednják -a m (á)
1. nav. ed. besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami; bogat besednjak; neprimeren, oster besednjak / diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak; beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak

besedoválec -lca [besedovau̯ca] m (ȃ)
knjiž. govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih

besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í)
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar

besnèč

-éča -e:

besneč ocean, ogenj

béta -e tudi -- ž (ẹ̑)
druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta

béta

-- kot imenovalni prilastek

drugi po vrsti:

stranica nasproti kota beta

♦

fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju

betíca -e [bətica] ž (í)
1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici
2. odebeljeni konec cepca, cepa:

bezánje -a [bəzanje] s (ȃ)
glagolnik od bezati: bezanje po luknjah

bezáti -ám [bəzati] nedov. (á ȃ)
1. na rahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos
// grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu
2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!

bezgáti2 -ám [bəzgati] nedov. (á ȃ)
zastar. bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal

bezljánje -a [bəzljanje in bezljanje] s (ȃ)
glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav

bezníca -e ž (í)
zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo

bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim

bežèč

-éča -e:

bežeč se je otepal razjarjenega psa

bežeč sovražnik

/ bežeči koraki hitri, nagli;

prim. beži

bi členica, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem

biánko in bianco [bjánko] prisl. (ȃ)
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; v prid. rabi: bianko podpis
♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica

bíblija -e ž (í)
temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere, Sveto pismo: Biblija obsega Staro in Novo zavezo; izdaje, prevodi Biblije; citat iz Biblije / bral je iz stare, debele biblije; listati po bibliji / Dalmatinova Biblija; pren. modna, popotniška biblija; pren. Marxov Kapital so imenovali biblijo delavskega razreda

bibliografíja -e ž (ȋ)
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo

biciklíst -a m (ȋ)
1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali
2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: bil je pravi biciklist, ki navzgor upogne hrbet, navzdol pa pritiska

bíčanje -a s (ī)
glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti

bíčati -am nedov. (ī ȋ)
1. tepsti z bičem: bičati do krvi
// knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča
2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro
3. knjiž. zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce

bičajóč

-a -e:

bičajoča ploha

bičajoče zbadljivke

bíčan

-a -o:

bičan od krivice

bíčevnik -a m (í)
držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik

big band big banda tudi bíg bênd bíg bênda [bíg bênd-] m (ȋ, ȇ)
večji jazzovski orkester: nastopal je s številnimi big bandi po svetu; srečanje big bandov

bíkast -a -o prid. (í)
ekspr. po velikosti, po moči podoben biku: bikast dedec / ne bodi tako bikast!

bíkica -e ž (ȋ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: po horoskopu je bikica; trmasta bikica

bíkovica -e ž (í)
bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu

bíkovka -e ž (í)
močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke

bíkovski -a -o prid. (í)
ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno

bíkovsko

prisl.:

bikovsko raščen moški

bílo1 -a s (í)
1. zastar. utrip, bitje1, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu

bingljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami
// pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo
2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji

bingljajóč

-a -e:

bingljajoča verižica

bínkošti -i ž mn. (ī)
v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje

bíoenergétik -a m (ȋ-ẹ́)
kdor zdravi z bioenergijo: po pomoč se je zatekel k bioenergetiku; združenje bioenergetikov

bíokatalizátor -ja m (ȋ-ȃ)
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: cink dviguje imunost in kot biokatalizator uravnava številne procese v celici

biometríja -e ž (ȋ)
1. statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov: biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2. tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati: uporaba biometrije na letališčih; biometrija prstnih odtisov

bíoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zmanjšali odmerek zdravil; ukvarjati se z bioterapijo

birìč -íča m (ȉ í)
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče

birokracíja -e ž (ȋ)
nav. slabš. uradniki, ki vodijo javno upravo: birokracija izvaja poostren nadzor; pomanjkanje miz po pisarnah je ustavilo bohotenje birokracije; skorumpiranost birokracije; birokracija, policija in sodstvo / bruseljska, evropska birokracija; državna, občinska birokracija / Gogoljevi opisi ruske birokracije
// formalistično, neživljenjsko poslovanje (takih) uradnikov: neučinkovita, odvečna, okostenela, pretirana, zapletena birokracija; znajti se v kolesju birokracije / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem

bís1 medm. (ȋ)
izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis

bistroúmnost -i ž (ú)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre

bístvenost -i ž (ȋ)
knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari
♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo

bístvo -a s (ȋ)
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko

bíter -tra m (ī)
gastr. alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih: piti biter

bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ)
1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

bíti se

1.

udeleževati se oboroženega spopada, boja:

biti se za svobodo

biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega

biti se na življenje in smrt

pren. novo se bije s starim

//

knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje

2.

zelo si prizadevati za kaj:

bili so se za delavske pravice

3.

biti v nasprotju s čim:

tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori

/ barve se bijejo med seboj

bijóč

-a -e:

stopala je, bijoč s palico ob tla

bijoča ura

burno bijoče srce

v oči bijoča neumnost

bít

-a -o nar.:

hiša iz bite ilovice zbite, steptane

deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena

bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem)
I. v osebni rabi
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
IV.
eliptično navadno za poživitev pripovedi
a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1, bil2, bi, bodi2

bítje2 -a s (ī)
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog

bítnost -i ž (ī)
knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega
// eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti

bízam -a m (ȋ)
1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam
2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; v prid. rabi: bizam plašč

blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed.
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano

blagonaklónjen -a -o prid. (ọ́)
star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju

blagonaklónjeno

prisl.:

blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami

blagonrávje -a s (ȃ)
zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal

blagonrávnost -i ž (á)
zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti

blátast -a -o prid. (á)
1. poln blata: blatasta struga
2. po barvi podoben blatu: blatasta barva vode

bláto -a s (á)
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli

blazína -e ž (í)
1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
● mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja
3. v zvezi varnostna ali zračna blazina napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec:
♦ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse

blazínica -e ž (í)
manjšalnica od blazina:
a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov

blažílo -a s (í)
sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce

bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog.
z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: vozil je po omejitvah, pa so mu blendali in trobili

bleščíca -e ž (í)
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice

blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í)
1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči

bliskajóč

-a -e:

bliskajoče čelade, luči

blískniti -em dov. (í ȋ)
blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo

blískov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis
// bliskovit: vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo; prisl.: po bliskovo je odvihral; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči

blísniti -em dov. (í ȋ)
1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane

blížnjica -e ž (ȋ)
1. stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib
2. rač. neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono: klikniti (na) bližnjico; bližnjice na namizju; (orodna) vrstica za bližnjice / bližnjica do datoteke, programa; bližnjica za zagon programa; ikona za bližnjico
// kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza: uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev; nastavitev bližnjic / bližnjice na tipkovnici; bližnjice z izbranimi tipkami

blódenje -a s (ọ́)
glagolnik od bloditi:
a) blodenje brez konca; blodenje po gozdu
b) vročično blodenje

blodíšče -a s (í)
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču
// ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli
♦ anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint

blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́)
1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri

blodèč

-éča -e:

blodeč po svetu

blodeč popotnik

nemirno blodeč duh

sam.: pokazati blodečemu pot

bòb1 bôba m (ȍ ó)
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
● ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
3. nav. mn., zastar. okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
♦ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus

bòb2 bôba tudi bób -a m (ȍ ó; ọ̑)
šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom
// športna panoga, ki se ukvarja s tekmovalnim sankanjem po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu

bóben -bna m (ọ̑)
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
● star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
♦ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra

bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑)
1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
// vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil

bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi

bobnajóč

-a -e:

bobnajoči bobnarji

knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči

bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra

bobnèč

-éča -e:

vlak je bobneč zdrvel čez most

bobneč slap

bobneče besede, fraze

♦

voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja

bóbnič -a m (ọ̑)
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič
2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču
// vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič

bóder -dra -o prid. (ọ́)
star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke
// poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost

bódro

prisl.:

deklica je bodro stopala po poti

bodljáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. delati majhne vbode: bodljati po blagu / bodljala ga je z iglo zbadala

bodrílen -lna -o prid.(ȋ)
s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed

bodrílno

prisl.:

bodrilno ga je potrepljal po rami

boémstvo tudi bohémstvo -a s (ẹ̑)
boemsko življenje: boemstvu je dal slovo; zahrepenel je po boemstvu

bogabojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ

bogabojéče

prisl.:

bil je bogaboječe vzgojen

bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatêjši (ȁ ā; ó ā)
1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen
2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah z lepimi kombinacijami; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami
// po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi
3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo

bogáto

prisl.:

bogato obdarovati

bogato obložena miza

bogato cvetoče drevje

/ ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati

bogatênje -a s (é)
glagolnik od bogateti ali bogatiti:
a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev

bogoljúbnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti

bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; ī í)
knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi

bòj bôja m (ȍ ó)
1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj
● smrtni boj umiranje, agonija
2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi
3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice živali; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj

bojkotíst -a m (ȋ)
polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume:

bóks2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō)
ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; v prid. rabi:, fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera

boléti -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti
2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč

bolézen -zni ž (ẹ̑)
1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnišnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni / bolezen norih krav nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka / peta bolezen in peta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji brez povišane telesne temperature / šesta bolezen in šesta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji in visoka telesna temperatura
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; legionarska bolezen hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; med., vet. Bangova bolezen bruceloza
2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: stara bolezen slovenske politike / otroške bolezni uvajanja novega sistema

bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ)
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)

bolj2 prisl.
1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki
● vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen
2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen

bolníšnica -e [bou̯nišnica] ž (ȋ)
zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan; odpeljali ga bodo v bolnišnico; otroška, splošna bolnišnica; bolnišnica za duševne bolezni / klinična bolnišnica bolnišnica, ki združuje več klinik; negovalna bolnišnica bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice / veterinarska bolnišnica

bôlšnik -a [bou̯šnik] m (ȏ)
bot. rastlina z rumenimi jezičastimi cveti, ki raste po nabrežjih, Pulicaria:

bonapartízem -zma m (ī)
1. politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov: sentimentalni bonapartizem
// oblast, vlada dinastije Bonapartov: bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu
2. knjiž. samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta: njegova oblast je že prehajala v bonapartizem

bórben -a -o prid., bórbenejši (ọ̑)
1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi
2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh

bórbeno

prisl.:

naši šahisti so igrali zelo borbeno

borbeno razpoložena mladina

bórd -a m (ọ̑) pog.
deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska: tekmovalni bord; test bordov in ostale opreme

bórdar -ja m (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar: z zavistjo gledam za bordarji, ki švigajo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: slovenski bordar je na tekmi paralelnega veleslaloma za svetovni pokal osvojil tretje mesto

bórdati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati1: pozimi je veliko bordal

bórder -ja m (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar: uredili so moderno progo za borderje
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: v smučarskem središču je potekalo tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev

bóre1 -- prid. (ọ̄)
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih
// z rodilnikom še tisto bore trave so poteptali; še to bore spanja mi je ukradel

bóren -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄)
knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija
// reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka

bórno

prisl.:

biti borno oblečen

bóri -a -o prid. (ọ̄)
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje

borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

bórka2 -e ž (ọ̄)
nar. dolenjsko bor2: diši po rožah in borki

borôvec -vca m (ō)
nar. bor2: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd

borovníčevje -a s (í)
borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje; hoditi po borovničevju

bóršč -a m (ọ̑)
v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču; ukrajinski boršč
♦ gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso

bórzen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na borzo: borzni papirji; borzni posli; borzne kupčije; borzna poročila
♦ ekon. borzni mešetar borzni posrednik; borzni posrednik kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzno posredovanje opravljanje borznih poslov po nalogu komitenta; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena

bosáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču

bosopét in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ekspr. bos2: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku

bossa nova bosse nove [bósa nôva] ž (ọ̑, ȏ)
ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo
// skladba za ta ples:

bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice

bôsti se

napadati se z rogovi:

vola se bodeta

pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj

●

ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil;

prim. bodeč

bótanje -a s (ọ̄)
glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni

bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal

božáje

:

božaje uspavati

božajóč

-a -e:

božajoč glas, pogled

prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke

Božíček -čka m (ȋ)
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke: kmalu bo prišel Božiček; Božiček ji je prinesel jopico

bôžje -ega s (ó) star.
1. božjast: božje ga je metalo, vrglo
2. kap2, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje

bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

bóžkati -am nedov. (ọ̑)
otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase

bradavíčast -a -o prid. (í)
1. poln bradavic: bradavičasta koža
♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej
2. podoben bradavici: bradavičast izrastek

brahiopód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec

brájda -e ž (ȃ)
po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda
// ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda

brána -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á)
1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana
2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem
♦ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih

brandy tudi brêndi tudi bréndi -ja [prva oblika brêndi tudi bréndi] m (ȇ; ẹ̑)
gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo

braníka -e ž (í)
gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: ugotoviti starost drevesa po številu branik

bráskljav -a -o prid. (ȃ)
nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu

bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

bráte

ekspr.:

dobro srečo, brate

ne boš, brate!

brátec -tca m (ȃ)
manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec
● šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. topli bratec homoseksualec

bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju

beróč

-a -e:

čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo

beroče občinstvo

brán

-a -o:

Jurčič je bolj bran kot Mencinger

najbolj brana knjiga

brátovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih

brátovsko

prisl.:

kar je imel, je bratovsko razdelil

po bratovsko skrbi zanj

brátovščina -e ž (á)
1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci
2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa
● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu

bratránec tudi brátranec -nca m (ā; á)
sin strica ali tete: to je moj bratranec; bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične

brázdanje -a s (ā)
biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica

brazdáti2 -ám nedov. (á ȃ)
1. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci brazdajo po vodi / voli brazdajo po blatni poti
2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: ne brazdaj mu imena

brazgotína -e ž (í)
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu

bŕbati -am nedov. (ȓ)
bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega

brbljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha

brbljajóč

-a -e:

živahno brbljajoč

brbónčica -e ž (ọ̑)
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože

brbráti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej
2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo

bŕca -e ž (ȓ)
sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli
● pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)

bŕčkati -am nedov. (ȓ)
brskati, stikati2, šariti: brčkati po predalu

brdávsast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast

bŕdek -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ə̏ ȁ)
star. brhek: brdek in zal fant; deklica je začuda brdka

bŕdko

stil. brdkó prisl.:

brdko steče po stopnicah hitro, urno

bŕdo1 -a s (ŕ)
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi
// mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda

breakdance -ea in brêjkdêns -a [brêjgdêns] m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: tečaj breakdancea; svetovni prvak v breakdanceu; v prid. rabi: breakdance plesalec

bredênje -a s (é)
glagolnik od bresti: bredenje po vodi

brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega

brégec -gca m (ẹ̑)
manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu

bregôvje -a s (ȏ)
več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje

brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčé

:

brenče letati

brenčèč

-éča -e:

brenčeč glas

brenčeča vrtavka

brénkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju

brénkati -am nedov. (ẹ̑)
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
// slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju
2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno

brenkajóč

-a -e:

tiho brenkajoč na plunko

brenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj

brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
● ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno

bréskvica -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici

brést in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́)
listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra

brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é)
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
● ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh

brezbréžje -a s (ẹ̑)
knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila

brezglásnost -i ž (ā)
knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči
♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena

bréziti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. goniti se, breznati se: po strehah so se brezile mačke

brezmléčnost -i ž (ẹ́)
med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave

brezmôčnost -i ž (ó)
stanje brez moči: brezmočnost po dolgi bolezni / brezmočnost in obup; občutek zapuščenosti in brezmočnosti

brézov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las

brezpótje -a s (ọ̑)
knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje

brezprizóren -rna -o prid. (ọ̄)
v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih

brezsénčje -a s (ẹ̑)
knjiž. kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu

breztelésnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti

brezúmnež -a m (ȗ)
knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt

brezvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
pog. nesmiseln, nepotreben: njegove brezvezne besede; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika

brezvézno

prisl.:

brezvezno govoriti

brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru

brezzvézno

prisl.:

brezzvezno govoriti

bréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
2. nar. severovzhodno nagnjen, strm2: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem

brežìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči

brežína -e ž (í)
1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
// grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine

brežúljek -jka m (ȗ)
knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek

bŕglez1 -a m (ȓ)
zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke

bŕglez2 -a m (ȓ)
nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez

bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkêjši in bŕhkejši (ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ)
ekspr. lep2, čeden, postaven1: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko
// zastar. hiter, uren2: prijezdil je na brhkem vrancu

bŕhko

tudi brhkó prisl.:

brhko se suče po kuhinji

bŕhkost tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑)
star. lepota: dekle slovi po svoji brhkosti

briljantína -e ž (ȋ)
dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini

brínje -a s (ȋ)
brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom

brínovec in brínjevec -vca m (í)
žganje iz brinovih jagod: kuhati brinovec; dišati po brinovcu; postreči z brinovcem; požirek domačega brinovca

brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ)
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče

brišóč

-a -e:

sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke

♦

voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi

brísan

-a -o:

brisan magnetofonski trak

♦

voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo

brítof -a m (ȋ)
nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh

brjár -ja m (ȃ)
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju

bŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi

brkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu

brkljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu
2. pog. brskati, stikati2, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?

brljúzgati -am nedov. (ȗ)
ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi

brlòg -óga m (ȍ ọ́)
1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog

brnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
// brneč se premikati: avto brni po cesti
2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije

brnèč

-éča -e:

brneč glas zvonov

brnjáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču

brodár -ja m (á)
1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe
2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba
3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje

brodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi
2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju

brodíti bródim nedov. (ī ọ́)
1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje
● ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi
2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi
3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi
4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju

brodèč

-éča -e:

s prsti brodeč po beli bradi

brodník -a m (í)
1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg
// nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi
2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok
♦ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius

bróker -ja m (ọ̑) ekon. žarg.
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice; uspešen delniški broker; broker na ljubljanski borzi
// posrednik: nekateri brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja kot zavarovalnice same

brônast -a -o prid. (ó)
1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
// po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov

brônasto

prisl.:

bronasto rdeča zemlja

njena koža je bronasto zagorela

brózganje -a s (ọ̑)
glagolnik od brozgati: brozganje po vodi

brózgati -am nedov. (ọ̑)
1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici
2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži

brskáč -a m (á)
ekspr. kdor brska, išče: vnet brskač po arhivih

brskálec -lca [bərskau̯ca] m (ȃ)
kdor pregleduje strani na svetovnem spletu: spreten brskalec po internetu / spletni brskalec

bŕskanje -a s (r̄)
glagolnik od brskati: brskanje po pesku / brskanje po preteklosti / spletno brskanje; novi telefon omogoča lažje brskanje po spletu

bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju
// pregledovati strani na svetovnem spletu: brskati po (svetovnem) spletu; brskal je po spletnih straneh
● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira

brskajóč

-a -e:

brskajoč novinar

brskajoča kokoš

bršlján -a m (ȃ)
drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom

brúnik -a m (ȗ)
zastar. preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi

brús -a m (ȗ)
1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak
2. način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk
3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti!

brusáč -a m (á)
1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico
2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača

brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino

brúšen

-a -o:

brušen diamant

brušeni kozarci

brušeno ogledalo

mojstrsko brušena proza

brúto prisl. (ȗ)
brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; v prid. rabi: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže
♦ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem obdobju, navadno v enem letu; bruto družbeni proizvod [BDP] vrednost celotne proizvodnje v določeni državi v določenem obdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži

bŕv -í ž (ȓ)
deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo
// ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv
♦ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni

bŕvno -a s (r̄)
nar. vzhodno bruno: otroci plezajo po zloženih brvnih

brzéti -ím nedov. (ẹ́ í)
hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom
// hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele

brzèč

-éča -e:

mimo brzeči ljudje

brzojàv -áva m (ȁ á)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu; doseg brzojava / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// sporočilo, poslano s tako napravo: poslati, prejeti brzojav; dešifrirati besedilo brzojava
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk:

brzojáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo
♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe
2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven

brzojávno

prisl.:

brzojavno čestitati

brzojavno obvestiti, sporočiti

brzojáviti -im dov. (á ȃ)
sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta

brzojávka -e ž (ȃ)
sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka

brzojávljati -am nedov. (á)
sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati

brzovôzen in brzovózen -zna -o prid. (ó; ọ̄)
ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list; brzovozna tarifa

bržíljka -e ž (ȋ)
bot. bazilika2, bažiljka: duh po bržiljki

búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

bučáti -ím nedov. (á í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada

bučèč

-éča -e:

bučeči valovi

oglasile so se bučeče fanfare

búdra -e ž (ȗ)
zool. majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morski prašiček: budre se med seboj ločijo delno po velikosti, predvsem pa po barvi

búgivúgi tudi boogie-woogie -ja [búgi-vúgi] m (ȗ-ȗ)
hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi
// skladba za ta ples:

bùh2 medm. (ȕ)
posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih

búkovec -vca m (ú)
zastar. bukov gozd: hoditi po bukovcu

bukvárna -e ž (ȃ)
(manjša) knjigarna, zlasti taka, v kateri je mogoče kupiti knjige po nižji ceni: odpreti bukvarno; sejem knjig iz bukvarne
// star. knjigarna sploh:

búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star.
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu

buldožêr -ja m (ȇ)
teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje

bulímičarka -e ž (í)
ženska, ki ima bulimijo: za bulimičarke je pogosto značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti; izpoved bulimičarke

bulimíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: imeti bulimijo; simptomi, zdravljenje bulimije; bolniki, osebe z bulimijo; bulimija in anoreksija

bulvár -ja m (ȃ)
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju

búnkast -a -o prid. (ȗ)
1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu
2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos

búnkati -am nedov. (ȗ)
1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih
// ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu

búnker -ja m (ū)
1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker
// skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker
2. pog. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker
3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker
● film. žarg. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen

burgúndec -dca m (ȗ)
kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec

búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
// vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha
2. nepreh. razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem

búrkle -kel ž mn. (ȗ)
orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev

búrnus -a m (ȗ)
1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih
♦ obl. po burnusu posneto oblačilo
2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus

búškast -a -o prid. (ȗ)
poln bušk: ves buškast je po obrazu

búškati -am nedov. (ȗ)
ekspr. udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu

búškniti -em dov. (ú ȗ)
1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
4. preh. suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se

bútati -am nedov. (ū ȗ)
1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj

butajóč

-a -e:

butajoči valovi

butajoča bolečina v glavi

bútan

-a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča

narejen iz zbite ilovice:

stanovati v butani koči

bútniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril

búto -a m (ȗ)
sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: v predstavi so bili uporabljeni tradicionalni elementi buta; v prid. rabi: buto plesalec

bzíkati -am nedov. (ī)
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo

c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c

c

-- kot imenovalni prilastek

tretji po vrsti:

išči pod točko c

varianta C

/ dijak iz 1. c

♦

glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C

c-

prvi del zloženk

nanašajoč se na c:

vozniški izpit C-kategorije

C-vitaminske injekcije

♦

glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani

calypso -a [kalípso] m (ȋ)
družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso
// skladba za ta ples: zaigrali so calypso

capáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim

capljánje -a s (ȃ)
glagolnik od capljati: capljanje po blatu / capljanje za meščanskimi navadami

capljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
// slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala

capljajóč

-a -e:

capljajoči koraki

capovóznik -a m (ọ̑)
zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus:

cárar -ja m (ā)
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, Turdus viscivorus:

cedíka -e ž (í)
snov, ki se izceja iz dreves: v gozdu diši po cediki

cedílje -a s (ȋ)
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih; bekica

cedíti -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ī í)
1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna
2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka
● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče

cedíti se

zelo počasi in v majhnih količinah teči:

dojenčku se cedijo sline po bradi

gnoj se cedi iz rane

kri se mu cedi po licu

/ ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo

●

ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen

cedèč

-éča -e:

cedeča se smola

céhati -am nedov. (ẹ̄)
pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal

cekínast -a -o prid. (ȋ)
ekspr. po barvi in sijaju podoben cekinu: cekinasta kaplja; čaša cekinastega vina

cekínasto

prisl.:

vino se cekinasto lesketa na mizi

cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri evre je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; glasb. celi ton interval velike sekunde; mat. celo število število, ki nima delov enote; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek

céli

-a -o sam.:

zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela

gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu

ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto

star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano

star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti

na njem ni ostalo nič celega

obleka iz celega v enem delu

♦

mat. ena cela, pet stotink 1,05

célec -lca [tudi ceu̯ca] m (ẹ̑)
nepregažen sneg: celec dobro drži; zagaziti v celec; hoditi po celcu; sneg celec

celó člen. (ọ̑)
1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna
2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo

celonôčen -čna -o prid. (ó)
ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje

célosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita
♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov

célostno

prisl.:

celostno osvetliti pojav

Célzij -a m (ẹ́)
navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40 °C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija

cén -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. ki je po nizki ceni, poceni: ceno blago; prim. ceno, cenejši

céna -e ž (ẹ́)
1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč evrov; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi umrl; lastna hvala – cena mala

céncati -am in cencáti -ám [druga oblika cəncati in cencati] nedov. (ẹ̑; á ȃ)
omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati
// slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti

cenén -a -o prid. (ẹ̑)
ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši

cenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika²