Tiskanje

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›

afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah

agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu

ákvapláning -a m, pojm. (ȃȃ) |drsenje avtomobila po vodi na cestišču|

à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare

à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|

ambícija -e ž, pojm. (í) čezmerna ~ |želja po uveljavljanju|; števn. njegove znanstvene ~e |prizadevanja, hotenja|

amerikanízem -zma m, pojm. (í) širjenje ~a po svetu; števn., jezikosl. ~i v francoščini |ameriške prvine|

angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti

anonsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anonsíranje (ȋ) oglaševati: ~ po časopisih

a posterióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. iz izkušnje, po izkušnji: dokazovati ~ ~; sklepati ~ ~

après-ski -ja [apre-skí] m z -em (ȋ) |oblačilo, obutev po smučanju|

ascendénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |sorodstvo po prednikih|

asociácija -e [ija] ž (á) spomniti se po ~i |po povezavi, (z)druže(va)nju|; neobč. ~ držav skupnost, povezava

asortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asortíranje (ȋ) porazdeliti, razvrstiti: kaj ~ knjige po strokah

atlét -a m, člov. (ẹ̑) tekmovanje ~ov; ~ po postavi
atlétinja -e ž, člov. (ẹ̑)
atlétka -e ž, člov. (ẹ̑) atletinja

Ávstro-Ógrska -e ž, zem. i. (ȃ-ọ̑) |avstrijsko cesarstvo po letu 1867|: v ~i
ávstro-ógrski -a -o (ȃ-ọ̑) ~a monarhija

avtomobílček -čka m (ȋ) manjš. poganjati ~ z nogami; poud. poditi se po ulicah z novim ~om |avtomobilom|

bánkovec -vca m z -em (á; ȃ) stotolarski ~; ~i po, za sto tolarjev

bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju

bêdro -a tudi bêdro -ésa s (é; é ẹ̑) kurje ~; tolči se po ~ih po stegnih; šalj. suha bedresa |noge|

bégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; béganje (ẹ̑) Žival ~a po kletki; begati koga Sanje ga ~ajo; ~ mladini duha, misli

beráčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beráčenje (á ȃ) ~ po hišah; poud. beračiti za koga/kaj ~ ~ ljubezen, službo |ponižno prositi, prosjačiti|

bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati

bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati

bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|

bíblija -e ž (í) ravnati se po ~i po svetem pismu

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

bízam -a m, snov. (ȋ) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu

blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|

blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

blísniti -em dov. blísnjenje (í ȋ) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo

blížnjica -e ž (ȋ) priti po ~i

blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo

bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

bodljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bodljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ sošolca z iglo; ~ po blagu

bodrílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ potrepljati koga po rami spodbudno, hrabrilno

bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov. -i se -ite se in bohôti se -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se in bohótil se -íla se; bohôtenje in bohotênje; (-it se in -ít se/-ìt se) (ó; ó ȏ; í/ȋ í) Po njivah se ~i osat

borovníčevje -a s, skup. (í) hoditi po ~u

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica

bôžje nač. prisl. (ó) ~ častiti po božje

brájda -e ž (ȃ) Po ~ah zori grozdje; ~ pred hišo

bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči

brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|
po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga

brátranec -nca tudi bratránec -nca m z -em člov. (á; ȃ) ~ po materi; mali, mrzli ~
brátrančev -a -o tudi bratránčev -a -o (á; ȃ)

brazdáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brazdánje; (-àt) (á ȃ) ~ po vodi; star. brazdati komu kaj ~ sodelavcu ugled jemati ugled, sramotiti

bŕbati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕbanje (ȓ) redk. brskati, bezati: ~ po nosu

bŕčkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕčkanje (ȓ) redk. po čem ~ ~ predalih brskati, stikati

brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|

brezglásen -sna -o (á; ȃ) neobč. ~ korak tih, neslišen
brezglásnost -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč. tihost, neslišnost; zdrav. ~ govora po operaciji grla

brezpótje -a s (ọ̑) hoditi po ~ih

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

brkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brkljánje; (-àt) (á ȃ) ~ okoli hiše; knj. pog. brkljati za čim ~ po torbici za ključi brskati, stikati

brljúzgati -am nedov. -ajóč, -áje; brljúzganje (ȗ) poud. ~ po blatu |brozgati|

brodíti bródim nedov. brôdi -íte, -èč -éča; brôdil -íla, brôdit; bródenje; (brôdit) (í/ȋ ọ́) ~ po blatu; ~ z rokami po laseh; broditi skozi kaj ~ ~ resje

brózgati -am tudi brozgáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála; -at tudi -àt, -an -ana tudi -án -ána; brózganje tudi brozgánje; (-at tudi -àt) (ọ̑; á ȃ) ~ po močvirju

brskáč -a m z -em člov. (á) poud. ~ po arhivih |iskalec|
brskáčev -a -o (á) poud.

bŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ pesku; ~ ~ žepih; brskati za čim ~ ~ listinami |iskati jih|

brskljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brskljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. po čem ~ ~ predalu

bŕv -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) iti čez ~, po ~i

brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico; brzojaviti po koga ~ ~ očeta

bùh posnem. medm. (ȕ) ~ ~ ~, tolčejo po vratih

bùm2 in búm povdk. (ȕ; ȗ) poud. Spotakne se in ~ po tleh |pade|

bùmf2 in búmf povdk. (ȕ; ȗ) poud. Mi pa ~ po vratih |potrkamo|

búmfati -am nedov. -ajóč, -áje; búmfanje (ȗ) otr. |padati|; otr. bumfati po čem ~ ~ vratih |udarjati|

búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|

búnkniti -em dov. búnknjen -a; búnknjenje (ú ȗ) koga v kaj ~ prijatelja v rebra; bunkniti po čem ~ ~ vratih

búriti -im nedov. -èč -éča; búrjen -a; búrjenje (ú ȗ; ȗ) neobč. koga/kaj Veter ~i morsko gladino jo dela valovito, razgibano; Ti dogodki so ga burili vznemirjali, razvnemali; neobč. ~ po sobi z nožem divjati

búškati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búškanje (ȗ) poud. koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu |udarjati s pestjo|

bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

céna -e ž (ẹ́) ~e se dvigajo; ~ blaga; ekonomska ~; tovarniške ~e; prodajati po znižanih ~ah; prodati pod ~o; poud.: za vsako ~o se hoče osamosvojiti |z vsemi sredstvi|; pesmi brez ~e |brez vrednosti|

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Hruška je cepnila v travo; knj. pog. ~ po tleh pasti; šol. žarg. ~ na maturi pasti, ne izdelati

ceremoniál -a [ija] m (ȃ) diplomatski ~; živeti po ~u; poud. |slovesnost|

cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

cíkniti1 -em dov. cíknjenje (í ȋ)
1. na koga/kaj knj. pog. ~ ~ kaj neprijetnega namigniti
2. Vino ~e; cikniti po čem Žganje je ciknilo po prismojenem

cirkulírati -am nedov. -ajóč; cirkulíranje (ȋ) krožiti: Kri ~a po telesu

cizéti -ím nedov. cízi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cizênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po močvirju ~i umazana voda

cmizéti -ím nedov. cmízi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cmizênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zah. Voda ~i po kolesnicah se cedi

cmòk3 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ga je udarila po licih; šalj. Potegne jo k sebi in ji, ~, da poljub

còkate1 posnem. medm. (ȍ) ~ cok, štorklja po hodniku

còkate2 povdk. (ȍ) poud. Ves dan mora ~ ~ po trdi cesti |hoditi|

cokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cokánje; (-àt) (á ȃ) Osel že več ur ~a po cesti

cokláriti -im nedov. coklárjenje (á ȃ) slabš. ~ po hodniku |coklati|

cokláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; coklánje; (-àt) (á ȃ) ~ po hodniku |okorno, glasno hoditi|; poud. Ne bom coklal peš po tej vročini |hodil, šel|

cokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cokotánje; (-àt) (á ȃ) Deževni curki ~ajo; poud. ~ po kamenju |hoditi, iti|

còmp posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ~, stopa medved po hosti

còp posnem. medm. (ȍ) hoditi s težkimi čevlji: ~ ~; ~ ~ ~, teka otrok po sobi

copátati -am nedov. -ajóč, -áje; copátanje (ȃ) poud. ~ po stanovanju |hoditi v copatah|

copotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; copotánje; (-àt) (á ȃ) Cokle ~ajo po tlaku; Medved ~a

cúcelj -clja m s -em (ú) piti po ~u; otroški ~

curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i

cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. cvénknjen -a in cvênknjen -a; cvénknjenje in cvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Ob padcu so ključi cvenknili; poud. cvenkniti koga po čem ~ otroka po roki |udariti|

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

cvŕkniti -em dov. cvŕknjen -a (ŕ ȓ) Pod je cvrknil pod nogami; Ptica ~e; poud. cvrkniti koga ~ fanta po nosu |udariti|

čáčka -e ž (ȃ) delati ~e po papirju; slabš. težko berljive ~e |črke; podpis|; poud. prepirati se za čičke (in) ~e |za drobnarije, malenkosti|

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

častíti -ím nedov. části -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, čaščèn -êna; čaščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaslužnega človeka; ~ koga po božje; ~ spomin slavnih mož

čávs2 in čàvs povdk. (ȃ; ȁ) poud. Lisica se priplazi in ~ po zajčku |čavsne|

čávsati -am nedov. -ajóč, -áje; čávsanje (ȃ) poud. |kavsati|: po čem Koklja ~a ~ hrošču

čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|

čebljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; čebljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |(brezskrbno) govoriti|: Otrok ~a; ~ po francosko; čebljati o kom/čem ~ ~ tem in onem

čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|

čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

čêsniti -em in česníti čésnem nedov. -i -ite in čêsni -íte; -il -ila in čêsnil -íla, -it, čêsnjen -a in čésnjen -a; čêsnjenje in čésnjenje; (-it) (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. koga po čem Česnil ga je po butici |močno udaril|

čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

čéz.. varianta predl. čez po pomiku naglasa (ẹ̑) čézme, čézte, čézse, čézenj

členítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ gradbene površine; redk. ~ drame razčlenjevanje; jezikosl. ~ s premori, po aktualnosti

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

čmokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čmokotánje; (-àt) (á ȃ) pokr. kor. po čem ~ ~ grčah |plosko udarjati|

čòf1 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, stopa po blatu; ~, mu primaže klofuto

čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|

čofotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; čofotánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a v banjici; Studenec ~a v korito; čofotati z/s čim po čem Raca s krili ~a ~ vodi; poud. čofotati po čem ~ ~ blatni poti |hoditi|; brezos. Pod nogami je čofotalo

čohljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čohljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ psa po glavi

čokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čokánje; (-àt) (á ȃ) pokr. Brglezi so čokali po deblih

čolnáriti -im [u̯n] nedov. čolnárjenje (á ȃ) ~ po Savi

čopljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čopljánje; (-àt) (á ȃ) ~ po luži

čopotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; -àt; čopotánje (á ȃ) ~ po vodi

črepínja -e ž (ȋ)
1. ~e krožnika; neknj. pog. pomiti ~e posodo
2. anat. lobanjski svod; nizk. udariti koga po ~i po glavi

čŕtkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtkanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ skrite robove risanega telesa; ~ po papirju

črvíčiti -im nedov. -en -ena; črvíčenje (í ȋ) brezos. koga ~i ga po trebuhu; poud. črvičiti koga Vemo, kaj vas ~i |vznemirja, muči|

dahnéti -ím nedov. dáhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dahnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zaudarjati: Truplo ~i; brezos. dahneti po čem Dahnelo je po mrliču

dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo

dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

dédiščina -e ž (ẹ́; ẹ̑) ~ po materi; kulturna ~

dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem

dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji

dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~

delažêljen -jna -o; -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) neobč. željen delati
delažêljnost -i ž, pojm. (é) neobč. želja po delu

demobilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demobilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ častnike
demobilizírati se -am se (ȋ) Po vojski se je demobiliziral

demográfski -a -o (ȃ) ~i podatki; publ. ~a eksplozija |velika in hitra (po)množitev prebivalstva|

demokrát -a m, člov. (ȃ) krščanski ~; ~ po naravi |demokratičen človek|
demokrátka -e ž, člov. (ȃ) demokratinja
demokrátinja -e ž, člov. (ȃ)

deservírati -am dvovid., nedov. -ajóč; deservíranje (ȋ) |pospravljati z mize po obroku|

desetérka -e ž (ẹ̑) alp. hoja po ledu z ~ami z derezami

desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič

deskriptíva -e ž, pojm. (ȋ) ~ živalskih vrst |prikaz po zunanjih značilnostih|

désni -a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|
désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~i
désnost -i ž, pojm. (ẹ́)

determiníran -a -o; bolj ~ (ȋ) Po tej filozofiji je človek popolnoma ~ določen, opredeljen
determiníranost -i ž, pojm. (ȋ) določenost, opredeljenost

dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem

diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|

direktíva -e ž (ȋ) delati po ~ah po smernicah, navodilih

direktíven -vna -o (ȋ) ~ članek |po navodilih|
direktívni -a -o (ȋ) ~ organ
direktívnost -i ž, pojm. (ȋ)

dírjati -am nedov. -ajóč, -áje; dírjanje (í; ȋ) Vranec ~a; poud. ~ po sobi |tekati, hitro hoditi|

diseminácija -e ž, pojm. (á) zdrav. |razsev bolezenskih klic po telesu|

diseminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diseminíranje (ȋ) neobč. kaj ~ informacije širiti, razširjati
diseminírati se -am se (ȋ) zdrav. Izrojene celice se ~ajo po vsem telesu se razsejejo, razširijo

dispozícija -e ž (í)
1. nagnjenost, dovzetnost: dedne ~e; ~ za bolezen
2. delati po ~ah po navodilih, po napotkih; narediti ~o za spis osnutek, načrt; pojm. ~ dvoran v muzeju razvrstitev, razporeditev

divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|
po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|
divjáškost -i ž, pojm. (á)

dnináriti -im nedov. dninárjenje (á ȃ) neobč. hoditi na dnino: ~ po kmetijah

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

dogôvor -a m (ȏ) skleniti ~; poud. To je stvar ~a |bo, kakor se bomo dogovorili|; urad. Nastop službe takoj, plača po ~u

dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|

dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina

dolívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; dolívanje tudi dolivánje (í) kaj ~ vodo v vino; ~ olje po kapljicah

dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

domlátki -ov in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́; ọ́ ọ̑) pokr. vzh. |pojedina po mlačvi|

domofón -a m (ọ̑) oglasiti se po ~u

dopúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dopúščanje (ú) kaj ~ izjeme; ~ razpravo o problemu; dopuščati komu kaj ~ otrokom igranje po mili volji

doségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; doséganje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ cilje; dosegati koga po čem ~ sodelavca po sposobnostih

dovájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dovájanje (á; ȃ) komu/čemu kaj ~ potapljačem kisik; ~ kisik po ceveh

dožétki -ov m mn. (ẹ̑) pokr. vzh. |pojedina po žetvi|

dŕča -e ž (ŕ) spuščati hlode po ~i; gozd. žična ~; pomor. sanišče

drčáti -ím nedov. dŕči -íte, -èč -éča; dŕčal -ála; drčánje; (dŕčat) (á í) ~ po strmini; poud. drčati v kaj ~ ~ polom |bližati se čemu slabemu|; brezos. drčati komu V teh čevljih mi ~i

drèk1 drêka m, snov. (ȅ é) nizk. |blato, govno, iztrebki|: smrdeti po ~u; jokati za vsak ~ |za vsako malenkost|

drevoréd -a in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́) hoditi po ~u; kostanjev ~

drgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; -àt; drgljánje (á ȃ) manjš.; poud. koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu |drgniti|

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

drhtávica -e ž, pojm. (ȃ) ~ mu gre po telesu

drkotáti -ám in drkotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drkotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) star. drdrati, ropotati: Voz ~a po cesti

dŕn -a m, snov. (ŕ; ȓ) star. ruša; poud. iti čez ~ in strn |ne po poti|; šport. tek čez ~ in strn

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

drobnaríja -e ž (ȋ) zložiti ~e iz žepa; skup. razporediti ~o po predalih

drómljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drómljanje (ọ̑) znati ~; zadovoljno ~ brundati; star. dromljati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi bobnati

dŕsa -e ž (ŕ; ȓ) zbrisati ~o; redk. spustiti se po ~i po drsalnici

dŕsati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕsanje (ȓ) z/s čim po čem ~ s palico po tleh; drsati ob kaj Kolo ~a ~ blatnik; ~ na tekmovanju
dŕsati se -am se (ȓ) Otroci se ~ajo; drsati se ob kaj Kolo se ~a ob blatnik

drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

drvéti -ím nedov. dŕvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; -èt/-ét; drvênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ po cesti; ~ kot za stavo, kot vihar; poud. drveti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|

drzovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) star. drzen: ~o dejanje
drzovítost -i ž, pojm. (ȋ) star. drznost; števn., star. sloveti po ~ih po drznih dejanjih

dúda1 -e ž (ȗ) piti po ~i; vleči ~o

dúh2 -a in dúh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȗ; ȗ ȃ) ~ svežega sena; ~ po dimu; poud. izginiti brez ~a in sluha |neznano kam, brez sledu|

duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik
duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o
duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|

duhtéti -ím nedov. dúhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; duhténje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: opojno ~; brezos. duhteti po čem Duhtelo je po lipovem cvetju

dúlec -lca m z -em (ȗ) piti po ~u

dúplar -ja m z -em živ. (ȗ) s trkanjem po deblu pregnati ~a; člov. ~i gredo na lov polharji
dúplarjev -a -o (ȗ)

dúplati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúplanje (ȗ) |loviti polhe po duplih|

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

dvobojeváti se -újem se nedov. -új se -újte se, -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se; dvobojevánje; (-àt se) (á ȗ) ~ ~ po pravilih

eklíptika -e ž (í) zvezdosl. |ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca|

empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)
empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula
empíričnost -i ž, pojm. (í)

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

enáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; enáčenje (á ȃ) koga/kaj ~ stroj in človeka, stroj s človekom
enáčiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s sošolko po pridnosti

ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100|
ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|

enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|

enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)

enkràt1 tudi ênkrat nedol. čas. prisl. zaim. (ȁ; é) knj. pog. nekoč: ~ je bil kralj, ki je imel sedem sinov; ~ po praznikih se je res oglasil pri nas

éo ípso nač. prisl. (ẹ̑ ȋ) lat. cit. samo po sebi: Vse, kar je staro, ni ~ ~ zanič

eponím -a m, člov. (ȋ) |poimenovanje po kaki osebi|

êra -e ž (ȇ) izobr.: v ~i tehnike v dobi; leta 479 naše, nove ~e |našega štetja, po našem štetju, po Kristusu|

etápa -e ž (ȃ) ~e družbenega razvoja razvojne stopnje; To je pomembna ~ v pesnikovem življenju obdobje, doba; prva ~ kolesarske dirke |prvi del, odsek tekmovalne poti|; delati po ~ah postopoma; komanda v ~i |v zaledju|

éter2 étra m, snov. (ẹ́) pesn. zrak, ozračje; publ. poslati sporočilo v ~, po ~u po radiu

evazíja -e ž, pojm. (ȋ) neobč. ~ iz resničnosti (po)beg, umikanje

ex óffo [eks ofo] nač. prisl. (ọ̑) lat. cit., pravn. zagovarjati obtoženca ~ ~ po uradni dolžnosti

fair2 [fêr] nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

faksírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; faksíranje (ȋ) žarg. kaj ~ sporočilo |poslati, pošiljati po telefaksu|

falzificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; falzificíranje (ȋ) kaj ~ podpis ponarediti, ponarejati; ~ zgodovinska dejstva (po)pačiti, potvoriti, potvarjati

familiárno [ija] nač. prisl. (ȃ) mestn. ~ nagovoriti gosta po domače, sproščeno

fascikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fascikulíranje (ȋ) kaj ~ dokumentacijo |(po)vezati v fascikle|

fêr2 nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

filírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; filíranje (ȋ) kuhar. kaj ~ ribe za konzerviranje |po dolgem razpolavljati|

filozofírati -am nedov. -ajóč; filozofíranje (ȋ) o čem ~ ~ poeziji; poud. Ko bi morali delati, pa ~ajo |po nepotrebnem razpravljajo|

flégma3 nač. prisl. (ẹ̑) knj. pog. flegmatično, ravnodušno: Kar ~ hodijo po cesti

formálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) biti zelo ~ |neoseben, po predpisih|
formálni -a -o (ȃ) ~a izobrazba
formálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ ravnanja; poud. Pozdravljanje je lahko samo ~ |nepomembna, nebistvena stvar|; števn. opraviti še nekaj ~i

formálno nač. prisl. (ȃ) ~ se pobotati |zunanje, po videzu|; ~ potrditi že prej sprejete sklepe |na določeni način|

francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|

fŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕcanje (ŕ ȓ; ȓ) koga/kaj ~ drobce z mize; ~ sošolca v nos; poud. frcati po čem Krogle ~ajo ~ skalah |udarjajo|; poud. Lastovke ~ajo nad vodo |hitro letajo, švigajo|

frfotáti -am tudi frfotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; frfotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Ptica silovito ~a; poud. Dekle kar ~a po sobi |lahkotno, urno teka|; Zastave ~ajo v vetru plapolajo, vihrajo

fŕkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ svinčnik po mizi frcati; poud. ~ po hiši |hitro hoditi, tekati|

frotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frotíranje (ȋ) kaj ~ telo
frotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po prhi

furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

galeríst -a m, člov. (ȋ) razstava po izboru ~a
galerístka -e ž, člov. (ȋ)

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

gárbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gárbanje (ȃ) neknj. ljud. tepsti: koga/kaj po čem ~ fanta s palico po hrbtu

gáz1 -a m (ȃ) hoditi po ozkem ~u; pomor. ugrez

gigantomaníja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |pretirano teženje po nenavadno velikem|

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

glazíran -a -o (ȋ) Posoda je ~a ((po)loščena)
glazírani -a -o (ȋ) tekst. ~a preja
glazíranost -i ž, pojm. (ȋ)

glazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; glazíranje (ȋ) kaj ~ posodo ((po)loščiti); ~ torto

glùk posnem. medm. (ȕ) ~, ~, je teklo vino po njegovem grlu

góba -e ž (ọ́) najti tri ~e; brisati tablo z ~o; cevaste ~e cevarke; hišna ~; nizk. iti po ~e |umreti|; člov., zmer. ~ pijana; mn., snov. jesti dušene ~e

gójzarica -e ž (ọ̑) ~e za hojo po hribih

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

golorítiti -im nedov. golorítenje (í ȋ) poud. Po sobi ~ijo otroci |hodijo brez oblačila|

gomazéti -ím nedov. gomázi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; gomazênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po cesti ~ijo ljudje; gomazeti komu Mravljinci mu ~ijo po hrbtu; brezos. gomazeti česa Na smetišču ~i podgan

gomezíce -íc [mə in me] ž mn. (í ȋ) poud. ~ so mu šle po hrbtu |mravljinci|

gòn gôna m (ȍ ó) spolni ~ spolni nagon; gon po čem ~ ~ hrani; gon za čim ~ ~ slavo |želja, sla|

goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~i
goníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|

gorénjka -e ž (ẹ́) prakt.sp.: peljati se po ~i po avtocesti na Gorenjskem; posladkati se z ~o s čokolado tovarne Gorenjka

gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|
gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~o
gospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njem
po gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostiti
gospôskost -i ž, pojm. (ó)

govnáški -a -o; bolj ~ (á) ~o ritje po blatu; slabš. ~e šale |robate, grde|

gôvor1 -a m, pojm. (ȏ) spoznati koga po ~u; obrniti ~ drugam pogovor; otroški ~ |jezik|; knj. pog. imeti, neknj. pog. držati ~ govoriti; števn. izdati ~e v knjigi

govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

gŕba -e ž (ŕ) imeti ~o; poud.: imeti koga na ~i |skrbeti za koga|; udariti koga po ~i |po hrbtu|

grbáča -e ž (á) poud. |hrbet|; slabš. dobiti jih po ~i |biti tepen|

grebén -a m (ẹ̑) vzpeti se na ~; hoditi po ~u; nosni ~; petelinov ~; poud. Mu že raste ~ |postaja domišljav, prevzeten|

grêbsti grêbem nedov. -i -íte, -èč -éča; grébel grêbla, grèbst/grêbst, -èn -êna tudi grêben -a; grebênje in grêbenje; (grèbst/grêbst) (é) koga/kaj ~ gomolje iz zemlje; ~ pesek na kup; Otrok ~e po pesku; brezos. grebsti koga V grlu ga ~e praska
grêbsti se grêbem se (é) sleng. pri kom za kaj ~ ~ ~ predstojnikih za boljši položaj prilizovati se

grômko prisl. -ej(š)e (ó; ó) nač., poud. ~ se zakrohotati |glasno, hrupno|; mer., poud. Zmaga je ~ odjeknila po vsem svetu |zelo, močno|

gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti

gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko

gúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúncanje (ȗ) neknj. ljud. gugati: kaj Valovi ~ajo čolne; afne ~ delati, govoriti kaj šaljivega
gúncati se -am se (ȗ) neknj. ljud. gugati se: ~ ~ na stolu; ~ ~ po cesti

gusáriti -im nedov. gusárjenje (á ȃ) ~ po morju

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

halalí2 posnem. medm. (ȋ) Po gozdu je odmevalo: ~

halóefékt -a tudi haló efékt ~ -a m, pojm. (ọ̑ẹ̑) psih. |ocenjevanje po osebnem vtisu|

hàp2 posnem. medm. (ȁ) otr. ~, ga udari po roki

harmonízem -zma m, pojm. (í) neobč. težnja po skladnosti, ujemanju

hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanost
po hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati

hierarhíja -e [ije] ž, pojm. (ȋ) ~ v vojski |razvrstitev po položaju, pomembnosti|; skup. cerkvena ~ |visoki (cerkveni) dostojanstveniki|

hierarhizírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hierarhizíranje (ȋ) koga/kaj ~ sodelavce |razvrščati po položaju, pomembnosti|

hlačáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlačánje; (-àt) (á ȃ) poud. |nerodno, okorno hoditi|; slabš. ~ po mestu |hoditi|

hlamudráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlamudránje; (-àt) (á ȃ) poud.: Obleka ~a na njem |mahedra, opleta|; ~ po sobi |opotekajoč se hoditi|

hlastáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlastánje; (-àt) (á ȃ) po čem Pes ~a ~ muhah; hlastati za čim ~ ~ zrakom; poud. ~ ~ denarjem |pohlepno si prizadevati zanj|; Jej počasi, ne hlastaj

hlástniti -em dov. hlástnjenje (á ȃ) po čem Pes ~e ~ roki; hlastniti za čim ~ ~ zrakom

hlepéti -ím nedov. hlêpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hlepênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po čem ~ ~ bogastvu, slavi; hlepeti za čim ~ ~ priznanjem

hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redk. koga ~ koga po hrbtu plosko udariti; redk. hlopniti po čem Pes je hlopnil po grižljaju hlastnil

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

hója1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ ga je utrudila; ~ po vrvi; peš ~; Do koče je dve uri hitre ~e

homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešati
homotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota

homúnkul -a m, im. tudi homúnkulus m, člov. (ȗ) |po verovanju alkimistov umetno narejeno človeško bitje|; slabš. |majhen, suh človek|

hóra legális -e ~ ž, pojm. (ọ̑ ȃ) šol. |po določeni uri prepovedan izhod|

hrabrílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ potrepljati koga po rami

hrepenéti -ím nedov. hrepêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hrepenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po kom/čem Otrok ~i ~ materi; ~ ~ miru

hruméti -ím nedov. hrúmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; hrumênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Množica ~i; poud. Hudournik ~i po soteski |teče|; poud. hrumeti proti komu/čemu na zborovanju ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|; poud. hrumeti na koga/kaj ~ ~ svoje ljudi |kričati, vpiti|

hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

hudoúriti -im nedov. hudoúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud.: Vode ~ijo po pobočju |tečejo kot hudourniki|; ~ po hiši |razburjeno se premikati, divjati|

hvalíčiti -im nedov. -en -ena; hvalíčenje (í ȋ) slabš. |hvaliti|: koga/kaj ~ vse po vrsti
hvalíčiti se -im se (í ȋ) slabš. |hvaliti se|: Samo ~i se, naredi pa nič

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju

íks1 -a tudi íks -- m (ȋ; ȋ) zapisati ~ ‹x›; poud. imeti noge na ~ |po obliki podobne črki x|

íksast -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~e noge |po obliki podobne črki x|

imé -na s (ẹ̑) napisati ~; poklicati po ~u, z ~om; v ~u koga kaj napraviti; pojm., poud.: imeti ~ |ugled, priznanje|; jemati dekletu dobro ~ |sloves neomadeževanosti|

iménoma nač. prisl. (ẹ̑) redk. ~ ne navajati nasprotnikov z imenom, po imenu

imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

impresíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a podoba; ~e besede prepričljive; Stanje po katastrofi je zelo ~o pretresljivo, presunljivo
impresívnost -i ž, pojm. (ȋ)

in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|

indíkcija -e ž (í) zgod. |označevanje let po petnajstletnih ciklusih|: datirati po ~ah

infékcija -e ž, pojm. (ẹ́) okužba, okužitev: ~ rane po operaciji; biti odporen proti ~i; preboleti ~o

iniciatíva -e [ija] ž, pojm. (ȋ) pobuda, spodbuda: dati, sprejeti ~o za kaj; storiti kaj iz lastne ~e, na lastno ~o, po lastni ~i; kazati dovolj ~e prizadevanja, težnje po čem; publ. zasebna ~ |gospodarska dejavnost zasebnikov|

integralízem -zma m, pojm. (í) |težnja po združevanju, povezovanju|

intelékt -a m, pojm. (ẹ̑) um, razum: ravnati se po ~u; člov. veliki ~i razumniki

intervéncija -e ž (ẹ́) ~ policije poseg; dobiti službo po mnogih ~ah posredovanjih, prošnjah; tuja, vojaška ~ vmešavanje, posredovanje

intuícija -e ž, pojm. (í) |neposredno dojemanje bistva česa|: prepustiti se ~i; delati, ustvarjati po ~i, z ~o

intuitívno nač. prisl. (ȋ) ~ spoznavati |po občutku|

involúcija -e ž, pojm. (ú) neobč. kulturna ~ nazadovanje, omejitev; zdrav. ~ maternice po porodu

iskán -a -o; bolj ~ (á) publ. zelo ~ izdelek |po katerem je veliko povpraševanje|
iskánost -i ž, pojm. (á)

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

istoiménski -a -o (ẹ̑) posneti film po ~em romanu; mat. ~o število
istoiménskost -i ž, pojm. (ẹ̑)

italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

íz.. varianta predp. iz.. po umiku naglasa (ȋ) Ízgorje

izdátek -tka m (ȃ) To je bil zanj velik ~; mesečni, tekoči ~i; zmanjšati ~e za kaj; ●~i po osebi izdatki na/za osebo

izgovarjáva -e ž, pojm. (ȃ) po ~i prepoznati tujca; jezikosl. izgovor

izíti -ídem dov. -i -ite; izšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít) (í) Delo je izšlo pri znani založbi; iziti iz česa Iz te družine je izšlo precej dobrih igralcev; publ. Iz boja so izšli živi |V boju so ostali živi|
izíti se -ídem se (í) Deljenje se ~e; Vse se je izšlo po sreči |končalo|

izléči -léžem dov. izléžen -a; drugo gl. leči2 (ẹ́ ẹ̑) kaj Ptica je izlegla jajca v travo
izléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) Piščanci se ~ejo po treh tednih; poud. To se je izleglo v njegovih možganih |je nastalo, se pojavilo|

iznoréti se -ím se dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) Otroci so se iznoreli na igrišču; poud. Naj se ~i, dokler je mlad |zadovolji svojo potrebo po sproščenem življenju|

izpahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; izpahovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kaj ~ brado |potiskati jo navzven, naprej|
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo

izplézati -am dov. (ẹ̑) Po dveh dneh so alpinisti izplezali

izpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedati kaj ~ svoja čustva; ~ po resnici, pod prisego; Izpovedal je, da je nedolžen
izpovédati se -povém se (ẹ́) poud. česa Izpovedal se je vsega, kar mu je ležalo na duši |Povedal je vse|; poud. izpovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, kaj ga vznemirja|

izpraševáti1 -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ priče; izpraševati koga kaj učenca ~ vso snov; izpraševati koga iz česa ~ učence iz matematike; izpraševati za koga/kaj ~ ~ domače; ~ ~ pot; izpraševati po kom/čem ~ ~ očetu; ~ ~ zdravju

izpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ kozarec, vrv; ~ stavek pri prepisovanju; ~ ujetnike iz taborišča; knj. pog. Ne ~i nobenega plesa Pleše vsak ples; poud.: ~ rafal na sovražnika |izstreliti|; ~ ugodno priložnost |ne izrabiti je|
izpustíti se -ím se (í/ȋ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu

izpuščáj -a m z -em (ȃ) ~i po vsem telesu

izréden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ pojav; poud. ~ človek |ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ dopust; ~ profesor
izrédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

izrédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
izrédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
izrédničin -a -o (ẹ̑) poud.

izséljenec -nca m z -em člov. (ẹ́) naši ~i po svetu
izséljenka -e ž, člov. (ẹ́)
izséljenčev -a -o (ẹ́)

izsŕkati -am dov. -an -ana; izsŕkanje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ vlago iz tal; ~ limonado po slamici; poud. Trta je že izsrkala zemljo |izčrpala|

izstópati -am nedov. -ajóč, -áje; izstópanje (ọ́; ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Žile mu ~ajo od napora; ~ na tekmovanju; ~ po znanju; dov. Z današnjim dnem ~am iz kluba

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|
iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo

iztepáč -a m z -em (á) udarjati z ~em po preprogi

ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski

izvetríti -ím dov. izvétril -íla, nam. izvetrít/izvetrìt; izvetrênje; drugo gl. vetriti (í/ȋ í) neobč. prevetriti: kaj ~ duh po plesni

izvòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) ~ besede; publ. biti po ~u mlajši biti mlajši; števn. toplotni ~i

jádrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jádranje (ȃ) ~ po jezeru; ~ z jadralnim letalom; poud. Kam pa ~a ta človek |gre|

jáhtati -am nedov. jáhtanje (ȃ) ~ po Sredozemlju

jáko nač. prisl. jáčje (á/ȃ; á/ȃ) star.: Kri mu je po žilah začela jačje plati močneje; ~ velika stavba zelo

jéd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑ ȋ) ~ mu tekne; krožnik ~i; zelenjavne ~i; skup. skrbeti za ~ in pijačo; pojm. jemati zdravilo po ~i, pred ~jo

jegúljiti -im nedov. -èč -éča; jegúljenje (ú ȗ) redk. okorno ~ po blatu zvijajoč se premikati; poud. Ne ~i, povej naravnost |ne izmikaj se|
jegúljiti se -im se (ú ȗ) poud. |vrteti se, zvijati se|: Obrisi streh se ~ijo v valovih

jezdáriti -im nedov. jezdárjenje (á ȃ) Spominja se, kako je jezdaril po teh krajih; poud. ~ proti domu |jezditi, jahati|

jéža2 -e ž (ẹ́) spustiti se po ~i; z ~ami ločene njive

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

junáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; junáčenje (á ȃ) neobč.: ~ po širnem svetu |delati junaška dejanja|; Dobil je sina, zdaj pa ~i okoli popiva, veseljači; neobč. junačiti koga Junačil jo je, naj dokonča študij hrabril, spodbujal
junáčiti se -im se (á ȃ) neobč. |bahati se z junaštvi, s pogumom|

jurjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; jurjevánje; (-àt) (á ȗ) ~ po vaseh

júžiti se -i se nedov. -èč se -éča se; júženje (ú ȗ) neobč. Po novem letu se je južilo

kablográm -a m (ȃ) ptt |sporočilo po kablu|

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

kadíti -ím nedov. kádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kajèn -êna; kajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tobak; ~ meso prekajevati; ~ prepovedano; Peč ~i se kadi; poud. kaditi komu |hvaliti ga|
kadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. ~ ~ po klancu |teči|
kadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; brezos. Iz dimnika se ~i

káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen

kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|

kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|

kákšno povdk. (á) poud. ~ imajo po stanovanju |nered|

kalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; kalíranje (ȋ) trg. |zmanjšati se po teži, prostornini, kakovosti|: Živina je med prevozom kalirala

kám vpraš. smer. prostor. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ odhajaš; Ni vedel, ~ ga nosi življenje; ~ drugam naj pridem
2. poud.: ~ vse so odšli za svojimi cilji |na vse strani|; ~ pa pridemo, če bo vsak delal po svoje |nikamor, v brezvladje|

kanál -a m (ȃ) morski ~; ~ za izsuševanje; obcestni ~ obcestni jarek; poud. obveščati po skrivnih ~ih |zvezah|; anat. hrbtenični ~; rad. oddajati na tretjem ~u

kápati -am in kápati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč, -áje; -an -ana; kápanje (á ȃ; á ȃ) kaj ~ limonin sok v omako; poud.: Hruške ~ajo na tla |padajo|; ~ drug za drugim v sobo |v presledkih prihajati|; nevtr., brezos. Iz pipe je začelo ~; poud. Solze mu ~ajo po licih |tečejo|

káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|

kápljema nač. prisl. (á/ȃ) neobč. ~ mu teče po čelu v kapljah

kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj

karnevál -a m (ȃ) beneški ~ |praznovanje pusta|; ~ na, po ulicah |karnevalski sprevod|

káta.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| kátadiópter, kátatermométer

kata.. prvi del podr. zlož. |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| katalíza, katapúlt, katarákt

kategorizácija -e ž, pojm. (á) ~ otrok po uspehu

katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespeare
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi poti
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost

kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka

kážipót -a m (ȃọ́) ~i ob cesti; poud. ~ po literaturi |vodnik|

ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma

kímati -am nedov. -ajóč, -áje; kímanje (ȋ) komu ~a mu, naj pride bliže; ~ od zaspanosti; poud.: ~ pred televizorjem |dremati|; ~ po hribu navzgor |počasi stopati|; nevtr. ~a, da razume

kínkati -am nedov. -ajóč, -áje; kínkanje (ȋ) poud. ~ pri mizi |dremati|; redk. ~ po cesti okorno stopati

kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

klafáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč; -àl -ála, -àt; klafánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog., slabš.: Po cele ure ~a |vsebinsko prazno, nespametno govori|; Pijanci spet ~ajo |pripovedujejo prostaške šale|

klampáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč; -àl -ála; klampánje; (-àt) (á ȃ) poud. ~ po stopnicah |počasi, nerodno hoditi|

klánec -nca m s -em (á) ustaviti se na ~u; iti po ~u; voziti v ~ |navkreber|

klatíti in klátiti -im tudi klátiti -im nedov. kláti -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; klátil -íla tudi -il -ila, klátit, kláten -a; klátenje; (klátit) (í/ȋ/á á; á) kaj
1. ~ hruške z drevesa; ~ orehe; poud. ~ okoli sebe, po zraku |delati neurejene gibe|
2. slabš. ~ neumnosti |govoriti|
klatíti se in klátiti se -im se tudi klátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. |potepati se, pohajati|: ~ ~ po ulicah

klénkati -am nedov. -ajóč, -áje; klénkanje (ẹ̑) Mrtvaški zvon ~a; pokr. pritrkovati, potrkavati; slabš. klenkati na kaj ~ ~ klavir |slabo, nevešče igrati|; slabš. klenkati po čem ~ ~ klavirju |slabo, nevešče igrati|

klíc -a m s -em (ȋ) glasni ~i; ~ psu; ~ na pomoč; ~ v sili; poud.: ~ ljubezni |ljubezensko hrepenenje|; ~ po svobodi |želja, hotenje|

klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš

klišé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) kovinski ~; poud. pisati po zastarelih ~ih |obrazcih, vzorcih|

klišêjski -a -o (ȇ) poud. ~o upodabljanje oseb |po vzorcih|
klišêjskost -i ž, pojm. (ȇ) poud.

kljúniti -em dov. kljúnjen -a; kljúnjenje (ú ȗ) koga/kaj Koklja je kljunila pišče; kljuniti po čem ~ ~ zrnju

kljúvati -am in kljúvati kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljuváti kljújem nedov. -aj -ajte in kljúj -te tudi kljúvaj -ájte in kljúj -te, -ajóč in kljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; kljúvanje in kljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj Kokoš ~a zrnje; kljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. V srcu mu ~a skrb |ga vznemirja|; brezos. V prstu mu ~a |ima ostre ponavljajoče se bolečine|

klobuštráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; klobuštránje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ neumnosti |govoriti|; poud. Konj ~a po tlaku |počasi, okorno stopa|

klòf posnem. medm. (ȍ) ~, ga je udarila po licu

klôfniti -em dov. klôfnjen -a; klôfnjenje (ó ȏ) koga po čem ~ vsiljivca po roki; Pošteno ga je klofnila

klóp -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vrtna ~; poud. guliti hlače po šolskih ~eh |hoditi v šolo|; šol. žarg. poslati učenca v ~ |ukazati mu, naj se vrne na svoje stalno mesto; dati mu nezadostno oceno|; poud. poznati se še iz šolskih ~i |iz let skupnega šolanja|

kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvo
kméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenju
po kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečen
kméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)

knájpati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; knájpanje (ȃ) ~ ~ po zdravnikovem priporočilu

kobacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; kobacánje; (-àt) (á ȃ) Otrok že ~a; poud. počasi ~ po snegu |nerodno, okorno hoditi|
kobacáti se -ám se (á ȃ) ~ ~ iz jame

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

kód3 poljubn. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Mislili so, da bi se ~ le dalo pobegniti; Pa pojdi ~ tod, po tej stezi; Morali bi iti ~ drugod, ne po tej poti

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at; koledovánje in kolédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ̑) ~ po hišah

kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka

kolónjski -a -o (ọ̑) ~a voda
kolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi

kolovòz -óza m (ȍ ọ́) peljati se po strmem ~u

kolovrátiti -im nedov. kolovrátenje (á ȃ) poud. ~ po cesti |nespretno, opotekaje se hoditi|; slabš. Samo okrog ~i, nič ne dela |hodi, pohaja|

kolportírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kolportíranje (ȋ) kaj ~ časopis |prodajati (po ulicah)|

kómaj3 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih takoj ko: ~ je prišel, že so ga klicali; ~ je spregovorila, so že udarili po njej

komisíja -e ž (ȋ) izpitna ~; zdrav. žarg. poslati bolnika na ~o na komisijski pregled; prakt.sp. kupiti v ~i v komisijski trgovini; publ. Kongres dela v ~ah |ločeno po skupinah, po tematiki|

kómpas -a in kompás -a m (ọ̑; ȃ) ravnati se po ~u

kompilácija -e ž (á) |po tujih spisih povzeto besedilo|; pojm. |sestavljanje, izbor|

komplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; komplicíranje (ȋ) zapletati: kaj ~ položaj; komplicirati komu kaj Po nepotrebnem nam ~a življenje
komplicírati se -am se (ȋ) zdrav. Bolezen se ~a

komplikácija -e ž (á) ~e po operaciji zapleti; poud. imeti s kom same ~e |neprijetnosti, težave|

koncertírati -am dvovid., nedov. -ajóč; koncertíranje (ȋ) ~ po evropskih državah

kônčno1 prisl. (ó)
1. čas. Najprej je on, potem si ti in ~ še jaz; Po dolgem omahovanju se je ~ odločil; ~ sama nazadnje
2. nač. ~ pojmovane stvari

kongeniálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ prevod |umetniško enakovreden|; kongenialen komu/čemu biti ~ avtorju pesnitve |soroden po duhu|

konvencionálno [ijo] nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ upodobljen |po splošno veljavnih pravilih|

kopitljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; kopitljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Konj je nemirno kopitljal po cesti

kopíto -a s (í) konjsko ~; dati čevlje na ~; poud.: predavati vse po enem, istem ~u |na enak, isti način|; pobrati šila in ~a |vzeti vse svoje stvari in oditi|

koprnéti -ím nedov. kopŕni -íte tudi koprnì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; koprnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) poud. |močno hrepeneti|: po kom/čem ~ ~ miru, svobodi; Koprnel je, da bi jo videl

koracáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; koracánje; (-àt) (á ȃ) poud. Otrok ~a po sobi |nerodno hodi|

koristolôvec -vca m s -em člov. (ȏ) slabš. |kdor teži po koristi|
koristolôvka -e ž, člov. (ȏ) slabš.
koristolôvčev -a -o (ȏ) slabš.

koristolôvski -a -o; bolj ~ (ȏ) slabš. ~ namen |iz težnje po koristi|

koristolôvstvo -a s, pojm. (ȏ) slabš. |težnja po koristi|

kosmàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival; poud.: ~a laž |velika, očitna|; ~a šala |nespodobna, opolzka|; nevtr. biti ~ po prsih
kosmáti -a -o (á) gosp. ~ prejemek; ~a teža
kosmáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |nespodobno, opolzko šalo|; kletv. tristo ~ih
kosmátost -i ž, pojm. (á)

kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in

kotalíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kotalíkanje (í; ȋ) kaj Otroci ~ajo igrače
kotalíkati se -am se (í; ȋ) Obroči so se kotalikali po blatu

kotalíti -ím nedov. kotáli -íte, -èč -éča; -íl -íla, kotaljèn -êna; kotaljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sode
kotalíti se -ím se (í/ȋ í) Kamenje se ~i po strmini

kotálkati -am nedov. -ajóč, -áje; kotálkanje (ȃ) Že več let ~a
kotálkati se -am se (ȃ) Deklice se ~ajo po pločniku

kotrljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kotrljánje; (-àt) (à ȃ) poud. |kotaliti, valiti|: ~ kamenčke po tleh
kotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |kotaliti se, valiti se|

kramáriti -im nedov. -èč -éča; kramárjenje (á ȃ) slabš. |prodajati ceneno blago|: ~ po vaseh; kramariti z/s čim ~ s starinami

krampáti -ám in krámpati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; krampánje in krámpanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ jarke; poud.: Če se ne boš učil, boš pa krampal |opravljal težja telesna dela|; ~ po cesti |nerodno, okorno hoditi|; pokr. Ta mačka ~a praska

kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~
po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

kráspati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kráspanje (ȃ) pokr. praskati: koga/kaj ~ rano; ~ s kremplji
kráspati se -am se (ȃ) pokr. praskati se: ~ ~ po glavi

krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|
po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|

kŕc1 -a m s -em (ȓ) |udarec|: zbuditi koga s ~em po nosu

kŕc2 posnem. medm. (ȓ) ~, ga je mahnil po ušesu

kŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kŕcanje (ŕ; ȓ) koga po čem Krcal ga je po ušesih

kŕcniti -em dov. kŕcnjen -a; kŕcnjenje (ŕ ȓ) koga po čem Močno ga je krcnil po nosu; poud. Dobro si ga krcnil |mu učinkovito odgovoril, ga zavrnil|

krempljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; krempljánje; (-àt) (á ȃ) pokr. po čem Mačka ~a ~ vratih praska (s kremplji)

kreníti krénem dov. krêni -íte; krênil -íla; (krênit) (í/ȋ ẹ́) ~ z glavne ceste na kolovoz; ~ s prave poti; ~ po pravih poteh; redk.: ~ proti vasi oditi, iti; ~ na pot odpraviti se; redk. kreniti z/s čim ~ z glavo premakniti glavo

krepóst -i ž (ọ̑) skromnost, zmernost in druge ~i; star. biti znan po svoji ~i poštenosti

kresálo -a s (á) s ~om drgniti po kresilu

krêsniti -em tudi kresníti in krésniti -em dov. -i -ite tudi krésni -te in -íte; -il -ila tudi krésnil -íla, -it tudi krésnit, krêsnjen -a tudi krésnjen -a; krêsnjenje tudi krésnjenje; (-it tudi krésnit) (é ȇ; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ob kaj Rezilo ~e ~ kamen; kresniti po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud. kresniti koga po čem ~ malopridneža po glavi |udariti|

krevljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; krevljánje; (-àt) (á ȃ) poud.: ~ od rojstva |šepati|; ves dan ~ po mestu |težko, nerodno hoditi|

kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|

kríliti -im nedov. -èč -éča; kríljenje (í; í ȋ) z/s čim Petelin ~i s perutmi; poud. Hodil je po brvi in krilil z rokami |lovil ravnotežje|

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

križáriti -im nedov. križárjenje (á ȃ) Ladja ~i ob obali; poud. ~ po praznih ulicah |tavati, bloditi|

krížem1 prisl. (í/ȋ)
1. nač. ~ položeni veji navzkriž; ~ gledati škiliti; poud.: držati roke ~ |lenariti, ne delati|; govoriti vse ~ |vsevprek|
2. prostor. hoditi ~ po svetu

krížem2 nepravi predl. z rod. (ȋ) hoditi ~ sveta sem in tja po svetu

krížemkrážem mestov. prostor. prisl. (í/ȋá) Orodje leži ~; hoditi ~ po svetu

krížemsvét prostor. prisl. (í/ȋẹ̑) star. po (vsem) svetu: raziti se ~; hoditi, iti ~

krogotòk -óka in krogotók -a m, pojm. (ȍ ọ́; ọ̑) neobč. kroženje: ~ krvi po telesu

kròj krôja m s -em (ȍ ó) šivati po ~u; moderen ~; pešaj. gasilski ~ obleka, uniforma

krožíti in króžiti -im nedov. króži -te in -íte, -èč -éča; króžil -íla, króžit, króžen -a; króženje; (króžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) Letalo ~i nad mestom; Kri ~i po telesu; poud.: Razne govorice ~ijo |se širijo|; ~ po gozdu |tavati, bloditi|; krožiti kaj Veter ~i dim nad grmado |suka|; Smeh ji ~i ustnice; star. ~ vesele pesmi peti

kŕplja -e ž (ŕ) hoditi po snegu s ~ami

krulíti in krúliti -im nedov. krúli -te in -íte, -èč -éča; krúlil -íla, krúljen -a; krúljenje; (krúlit) (í/ȋ/ú ú) Lačni prašiči ~ijo; slabš. kruliti kaj ~ pijanski napev |peti s hreščečim, neprijetnim glasom|; Pijanci so začeli ~ |hreščeče, neprijetno peti|; brezos. kruliti komu ~i mu po želodcu

kúkúk medm. (ȗȗ) posnem. Po gozdu odmeva: ~, ~; velel. ~, me vidiš

kuloár -ja m s -em (ȃ) |hodnik, stranski prostor zlasti v gledališču ali parlamentu|; slabš. O tem se govori samo po ~ih |neuradno|

kúpoma nač. prisl. (ȗ) neobč. v kupih: Knjige ležijo ~ po mizi

Slovenski pravopis