Tiskanje

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij

PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|
máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|
po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko

slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti
po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko

angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|
po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga

cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|
po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|
divjáškost -i ž, pojm. (á)

dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|

furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|
gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~o
gospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njem
po gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostiti
gospôskost -i ž, pojm. (ó)

gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti

hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanost
po hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati

hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvo
kméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenju
po kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečen
kméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)

krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|
po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko
po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~

latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imen
po latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~

látovski -a -o (á) ~ jezik
po látovsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ rep
po lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|

máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

malikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~i običaji; poud. ~a ljubezen staršev |velika, nekritična|
po malikoválsko [u̯s] primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ ljubiti |zelo, nekritično|

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

medvédji -a -e (ẹ̑) ~ kožuh; poud. fantovo ~e vedenje |okorno, nerodno|
po medvédje primer. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ ~ godrnjati |kot medved|

meščánski -a -o (ȃ) ~a družba
meščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šole
meščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njem
po meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vesti
meščánskost -i ž, pojm. (ȃ)

naváda -e ž (ȃ) spremeniti vsakdanje ~e; pozdraviti iz ~e
po navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena

nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|

némško nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~; ~ beroče občinstvo
po némško nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

nèvréden -dna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o literarno delo; nevreden koga/česa ~ ljubezni
nèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedič
po nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženo
nèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

očétovski -a -o (ẹ́) ~a dolžnost; biti zelo ~ s podrejenimi
po očétovsko primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ skrbeti za koga

otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška leta
na otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|
po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoriti
otróčjost -i ž, pojm. (ọ́)

partizánski -a -o (ȃ) ~o gibanje
po partizánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se bojevati

pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|
po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti

póljsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po póljsko nač. prisl. zv. (ȏ) govoriti ~ ~

pôlžev -a -o [u̯ž] (ó) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlževo [u̯ž] primer. prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

pôlžji -a -e [u̯ž] (ȏ) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlžje [u̯ž] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ zvit ostružek; poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

portugálsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po portugálsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nas
právšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~ega
po právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilno
právšnjost -i ž, pojm. (ȃ)

prekmúrsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po prekmúrsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

primórsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po primórsko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~

rákov1 -a -o (á) ~e klešče
po rákovo nač. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ stopati |nazaj|

ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|
po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak

rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~
po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stiki
po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga

sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~

sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo

stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika

šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~

špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~

štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)

túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~
po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti

večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine

véveričji -a -e (ẹ́) ~ rep
po véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten

vojáški -a -o (á) ~ poklic; poud. ~a disciplina |zelo stroga|
po vojáško primer. prisl. zv. (á) ~ ~ pozdraviti
vojáškost -i ž, pojm. (á)

vŕsta -e ž (ŕ) postaviti se v ~o; stati v ~i; razmik med ~ami; ~ potresnih sunkov; nemiri v študentskih ~ah; rastlinske ~e; jezikosl. besedilne, glagolske ~e; priti na ~o; biti na ~i; poud. v prvi ~i graditi šole |pred vsem drugim|
po vŕsti prisl. zv. (ŕ)
1. nač. klicati udeležence ~ ~
2. mer., poud. Vse ~ ~ je izmišljeno |popolnoma vse|

žábji -a -e (ȃ) ~i kraki; geom. ~a perspektiva
po žábje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. plavati ~ ~ |prsno|

po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít

pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel

pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek

pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad

pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem

po Kr. okrajš. po Kristusu

po n. št. okrajš. po našem štetju

kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~
po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|

potŕkati -am dov. -an -ana; potŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) na kaj ~ ~ okno; potrkati ob kaj ~ s peto ob tla; potrkati po čem ~ ~ sodu; potrkati koga po čem ~ soseda po rami
potŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ ~ čelu

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

krêsniti -em tudi kresníti in krésniti -em dov. -i -ite tudi krésni -te in -íte; -il -ila tudi krésnil -íla, -it tudi krésnit, krêsnjen -a tudi krésnjen -a; krêsnjenje tudi krésnjenje; (-it tudi krésnit) (é ȇ; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ob kaj Rezilo ~e ~ kamen; kresniti po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud. kresniti koga po čem ~ malopridneža po glavi |udariti|

namíliti -im dov. namíljen -a; namíljenje (í ȋ) komu kaj ~ otroku glavo; ~ perilo; namiliti koga po čem ~ bolnika po hrbtu
namíliti se -im se (í ȋ) po čem ~ ~ po hrbtu

pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

skomínati -a nedov. -ajóč; skomínanje (í) koga Če je jabolka, ga ~a; poud. skominati koga po čem ~a ga po slavi |želi si slave|; os. Limone me ~ajo
skomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem ~a ~ mu po prijateljih |toži se mu|

tléskniti -em dov. tlésknjenje (ẹ́ ẹ̑) Veslo ~e; tleskniti koga po čem ~ prijatelja z roko po hrbtu; poud. Krogle so tlesknile po oklepu |slišno, plosko udarile|; tleskniti ob kaj poud. Val je tlesknil ob bok ladje |slišno, plosko udaril|; tleskniti z/s čim ~ z jezikom
tléskniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) po čem ~ ~ ~ stegnih

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

zadišáti -ím dov. zadišánje; drugo gl. dišati (á í) Akacija je zadišala; poud. zadišati komu Jed mu je zadišala |začutil je željo po jedi|; zadišati po čem Soba je zadišala po vijolicah; brezos. Zadišalo je po snegu

zapráskati -am dov. -al -ala tudi -ála; zapráskanje (á) Pes je zapraskal po vratih; slabš. ~ svoj podpis |podpisati se|; zapraskati z/s čim po čem ~ z nožem po zidu; brezos. V grlu ga je zapraskalo
zapráskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi

zaskomínati -a dov. zaskomínanje (í) koga/kaj Ob pogledu na kumarice ga ~a; poud. zaskominati koga/kaj po čem Zaskominalo ga je po pijači |zaželel si je pijače|; os., poud. zaskominati koga/kaj Bogastvo ga je zaskominalo |zaželel si je bogastva|
zaskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem Zaskominalo se mu je po družbi prijateljev |zaželel si je družbe prijateljev|

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič

dispozícija -e ž (í)
1. nagnjenost, dovzetnost: dedne ~e; ~ za bolezen
2. delati po ~ah po navodilih, po napotkih; narediti ~o za spis osnutek, načrt; pojm. ~ dvoran v muzeju razvrstitev, razporeditev

enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

lákomen -mna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek; lakomen česa biti ~ zemlje; lakomen na kaj biti ~ ~ meso
lákomnost -i ž, pojm. (á) ~ človeka; lákomnost po čem ~ po denarju, zemlji

načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo

počehljáti -ám dov. počehljánje; drugo gl. čehljati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ kravo po vratu
počehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

podŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, podŕgnjen -a; podŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ ribe s česnom; podrgniti ob kaj Avto je podrgnil ob ograjo; podrgniti z/s čim po čem ~ z nožem po mizi
podŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi

podŕsati -am dov. -an -ana; podŕsanje (ȓ) ~ po tleh; podrsati koga/kaj ~ ranjenca ob rob skale; podrsati ob koga/kaj s komolcem ~ ~ stoječega; podrsati z/s čim po čem ~ z lokom po strunah
podŕsati se -am se (ȓ) ~ ~ po bregu v dolino

razdeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razdeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ blago po kakovosti; Podjetje kupuje in ~uje filme; ~ učence po starosti; razdeljevati kaj med koga ~ igrače med otroke; razdeljevati kaj po čem ~ namaz po testu; razdeljevati komu kaj ~ beguncem hrano

šápniti -em dov. šápnjen -a; šápnjenje (á ȃ) poud. koga po čem ~ zmikavta po roki |udariti|; poud. šapniti po čem ~ ~ hrani |sunkovito seči|

típati -am in típati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; típanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kaj s prsti; poud. ~ s pogledom poslušalce |preiskujoče gledati|; tipati po kom/čem Starka ~a ~ palici; poud. ~ s pogledom po občinstvu |preiskujoče ogledovati|; tipati za čim ~ ~ vžigalicami; poud. ~ ~ vzroki nesreče |poizvedovati|
típati se -am se in típati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) po čem ~ ~ ~ nogah

tléskati -am nedov. -ajóč, -áje; tléskanje (ẹ́; ẹ̑) Vesla ~ajo; tleskati ob kaj ~ s perilom ob perilnik; poud. Valovi ~ajo ~ obalo |slišno, plosko udarjajo|; tleskati po čem ~ z rokami po vodi; tleskati z/s čim ~ s prsti
tléskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) po čem ~ ~ ~ kolenih

tožíti in tóžiti -im nedov. tóži -te in -íte, -èč -éča; tóžil -íla, tóžit, tóžen -a; tóženje; (tóžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ brata očetu; tožiti koga/kaj za kaj ~ soseda za očetovstvo; ~ državo; tožiti o čem ~ ~ svoji nesreči; tožiti nad čim ~ ~ svojo usodo; Ranjenec ~i
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo

uravnáti -ám dov. uravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno kost; neobč. uravnati kaj na kaj ~ misli na kaj drugega usmeriti; uravnati kaj po kom/čem ~ smer ladje po zvezdah
uravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem neobč. ~ ~ ~ preizkušenem načelu začeti ravnati

usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|
usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu
usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|

blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|

blísniti -em dov. blísnjenje (í ȋ) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo

čofotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; čofotánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a v banjici; Studenec ~a v korito; čofotati z/s čim po čem Raca s krili ~a ~ vodi; poud. čofotati po čem ~ ~ blatni poti |hoditi|; brezos. Pod nogami je čofotalo

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

êra -e ž (ȇ) izobr.: v ~i tehnike v dobi; leta 479 naše, nove ~e |našega štetja, po našem štetju, po Kristusu|

govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini

hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redk. koga ~ koga po hrbtu plosko udariti; redk. hlopniti po čem Pes je hlopnil po grižljaju hlastnil

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

komisíja -e ž (ȋ) izpitna ~; zdrav. žarg. poslati bolnika na ~o na komisijski pregled; prakt.sp. kupiti v ~i v komisijski trgovini; publ. Kongres dela v ~ah |ločeno po skupinah, po tematiki|

mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|

plát -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) pešaj. stran, del: sprednja ~ hiše; jezikovna, oblikovna ~ romana; biti dobro opremljen po tehnični ~i tehnično; knj. pog. druga ~ medalje |stvar z drugega, nasprotnega vidika|; poud. dobiti jih po zadnji ~i po zadnjici

pljúskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pljúskanje (ȗ) Morje ~a; poud. ~ po blatu |hoditi|; pljuskati kaj ~ tekočino iz posode; poud. pljuskati koga po čem ~ prijatelja po plečih |udarjati|; pljuskati ob kaj Jezero ~a ~ breg

pobliskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pobliskávanje (ȃ) V daljavi ~ajo luči; pobliskavati komu z/s čim Avtomobilist mu ~a z lučmi; pobliskavati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|

poblískniti -em dov. poblísknjen -a; poblísknjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; pobliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po sogovorniku |jezno, živahno ga pogledati|

pobliskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pobliskovánje; (-àt) (á ȗ) Žaromet ~uje; pobliskovati komu z/s čim ~ nasproti vozečemu z lučmi; pobliskovati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|

podrsévati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsévanje (ẹ́) ~ po parketu sem in tja; neobč. podrsevati z/s čim po čem ~ s prsti po strunah podrsavati

práskati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; práskanje (á) koga/kaj ~ boleče mesto; Prah ga ~a v grlu; praskati po čem ~ ~ vratih; Ta mačka ~a
práskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi; poud. praskati se z/s kom |bojevati se|

pravílo -a s (í) prometna ~a; slovnična ~a; življenjsko ~; ~a društva; ~a za pisanje prošnje; ~a o lepem vedenju; delati proti ~om, po ~u, v skladu s ~i; publ. Dovoljenje so po ~u dobile le ženske praviloma; neobč. Odločni in vztrajni po ~u uspejo navadno, večinoma; poud.: vesti se po vseh ~ih |kot se pričakuje, zahteva|; Zamuda pri tem vlaku je že kar ~ |običajna, navadna|

sléd2 -ú tudi sléd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) iti po ~u; po ~ovih sklepati na vlom; zajčji ~ovi; ~ovi bombardiranja; ~ rimske stavbe; ~ovi neprimerne vzgoje; poud.: ~ življenja v ponesrečencu |znaki|; izginiti brez ~u |neznano kam|; biti na ~u zločincu |po znamenjih sklepati, kje je|

sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne

stožíti se in stóžiti se -i se dov. stóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ ọ́) komu po kom/čem Večkrat se mu ~i po domu; Stožilo se mu je po prijateljih

stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki

šablóna -e ž (ọ̑) risati po ~i; napisati pismo po ~i |po vzorcu; neizvirno|

tápkati -am tudi tapkáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála, -at tudi -àt; tápkanje tudi tapkánje; (-at tudi -àt) (ȃ; á ȃ) manjš.; poud. ~ po hodniku |tiho hoditi|; poud. tapkati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |bobnati|

tapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; tapljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga po čem ~ znanca po roki; poud. ~ po stopnicah |tiho hoditi|

újec -jca m z -em člov. (ú; ȗ) star. materin brat, stric (po materini strani)
újna -e ž, člov. (ú; ȗ) star. materina sestra, teta (po materini strani)
újčev -a -o (ú; ȗ) star.

urájmati -am dov. -an -ana; urájmanje (ȃ) neknj. ljud. koga/kaj ~ čevlje zelo poceni po naključju dobiti, kupiti; ~ obrtnika doma po naključju dobiti, odkriti, najti
urájmati se -am se (ȃ) neknj. ljud. naključno se zgoditi; neknj. ljud., s smiselnim osebkom urajmati se komu Tokrat se ti je urajmalo naključno posrečilo

vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|

vprášati tudi vprašáti -am dov. vprášaj -te tudi -ájte; vprášal -ála tudi vprášala, vprášat, vprášan -a; vprášanje; (vprášat) (á/á á) koga ~ potujočega, kam gre; vprašati koga kaj ~ učenca matematiko; vprašati koga za koga/kaj ~ vodjo za dovoljenje; Šel je v šolo vprašat za sina; vprašati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vprašati koga po kom/čem ~ otroka po imenu; ~ prijatelja po znancih; knj. pog.: Ne vprašaj, kako smo veseli Zelo smo veseli; Ne vprašajte, kje vse je bil Marsikje je bil; Greš zraven? -Še ~aš
vprášati se tudi vprašáti se -am se (á/á á) o čem ~ ~ ~ smislu življenja

vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|

zanímati -am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel
zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede

zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl|
zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč

zažêjati -a dov. zažêjanje (ȇ) koga/kaj Po jedi jih je zažejalo; poud. zažejati koga po kom/čem Zažejalo ga je po prijateljih |Zaželel si je prijateljev|
zažêjati se -am se (ȇ) star. užejati se

žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko

ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›

agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu

asociácija -e [ija] ž (á) spomniti se po ~i |po povezavi, (z)druže(va)nju|; neobč. ~ držav skupnost, povezava

bêdro -a tudi bêdro -ésa s (é; é ẹ̑) kurje ~; tolči se po ~ih po stegnih; šalj. suha bedresa |noge|

bíblija -e ž (í) ravnati se po ~i po svetem pismu

bízam -a m, snov. (ȋ) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu

blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo

bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

búškati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búškanje (ȗ) poud. koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu |udarjati s pestjo|

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

cíkniti1 -em dov. cíknjenje (í ȋ)
1. na koga/kaj knj. pog. ~ ~ kaj neprijetnega namigniti
2. Vino ~e; cikniti po čem Žganje je ciknilo po prismojenem

cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. cvénknjen -a in cvênknjen -a; cvénknjenje in cvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Ob padcu so ključi cvenknili; poud. cvenkniti koga po čem ~ otroka po roki |udariti|

čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|

čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi

čêsniti -em in česníti čésnem nedov. -i -ite in čêsni -íte; -il -ila in čêsnil -íla, -it, čêsnjen -a in čésnjen -a; čêsnjenje in čésnjenje; (-it) (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. koga po čem Česnil ga je po butici |močno udaril|

črepínja -e ž (ȋ)
1. ~e krožnika; neknj. pog. pomiti ~e posodo
2. anat. lobanjski svod; nizk. udariti koga po ~i po glavi

dahnéti -ím nedov. dáhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dahnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zaudarjati: Truplo ~i; brezos. dahneti po čem Dahnelo je po mrliču

dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo

dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem

dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji

deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem

diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|

direktíva -e ž (ȋ) delati po ~ah po smernicah, navodilih

doségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; doséganje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ cilje; dosegati koga po čem ~ sodelavca po sposobnostih

drgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; -àt; drgljánje (á ȃ) manjš.; poud. koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu |drgniti|

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

drómljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drómljanje (ọ̑) znati ~; zadovoljno ~ brundati; star. dromljati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi bobnati

dŕsa -e ž (ŕ; ȓ) zbrisati ~o; redk. spustiti se po ~i po drsalnici

dŕsati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕsanje (ȓ) z/s čim po čem ~ s palico po tleh; drsati ob kaj Kolo ~a ~ blatnik; ~ na tekmovanju
dŕsati se -am se (ȓ) Otroci se ~ajo; drsati se ob kaj Kolo se ~a ob blatnik

drzovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) star. drzen: ~o dejanje
drzovítost -i ž, pojm. (ȋ) star. drznost; števn., star. sloveti po ~ih po drznih dejanjih

duhtéti -ím nedov. dúhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; duhténje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: opojno ~; brezos. duhteti po čem Duhtelo je po lipovem cvetju

ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100|
ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|

éter2 étra m, snov. (ẹ́) pesn. zrak, ozračje; publ. poslati sporočilo v ~, po ~u po radiu

gárbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gárbanje (ȃ) neknj. ljud. tepsti: koga/kaj po čem ~ fanta s palico po hrbtu

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

gorénjka -e ž (ẹ́) prakt.sp.: peljati se po ~i po avtocesti na Gorenjskem; posladkati se z ~o s čokolado tovarne Gorenjka

gŕba -e ž (ŕ) imeti ~o; poud.: imeti koga na ~i |skrbeti za koga|; udariti koga po ~i |po hrbtu|

indíkcija -e ž (í) zgod. |označevanje let po petnajstletnih ciklusih|: datirati po ~ah

iniciatíva -e [ija] ž, pojm. (ȋ) pobuda, spodbuda: dati, sprejeti ~o za kaj; storiti kaj iz lastne ~e, na lastno ~o, po lastni ~i; kazati dovolj ~e prizadevanja, težnje po čem; publ. zasebna ~ |gospodarska dejavnost zasebnikov|

káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen

ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma

klôfniti -em dov. klôfnjen -a; klôfnjenje (ó ȏ) koga po čem ~ vsiljivca po roki; Pošteno ga je klofnila

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

kolónjski -a -o (ọ̑) ~a voda
kolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi

kŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kŕcanje (ŕ; ȓ) koga po čem Krcal ga je po ušesih

kŕcniti -em dov. kŕcnjen -a; kŕcnjenje (ŕ ȓ) koga po čem Močno ga je krcnil po nosu; poud. Dobro si ga krcnil |mu učinkovito odgovoril, ga zavrnil|

létvenik -a in letveník -a m (ẹ̑; í) kmet. razpeljati trto po ~u po latniku

ljúdski -a -o (ȗ) ~ ples; veliko ~o zborovanje; star. ~a šola osnovna šola; biti preprost in ~
ljúdska -e ž, rod. mn. -ih (ȗ) prakt.sp. zapeti kakšno ~o ljudsko pesem
ljúdsko -ega s, pojm. (ȗ) star. delati škodo na ~em, po ~em na tujem, po tujem
ljúdskost -i ž, pojm. (ȗ)

mendráti -ám [mə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mendránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ gredo; mendrati po kom/čem Konji so mendrali po ljudeh; poud.: ~ ~ hiši |hoditi s kratkimi koraki|; ~ pred odločitvijo |omahovati, obotavljati se|

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

mlatíti in mlátiti -im nedov. mláti -te in -íte, mlatèč -éča; mlátil -íla, mlátit, mláčen -a, mláten -a; mlátenje, redk. mláčenje; (mlátit) (í/ȋ/á á) kaj ~ ječmen; ~ z mlatilnico; poud.: ~ prazno slamo |vsebinsko prazno govoriti|; Vse življenje je mlatil močnik |jedel|; poud. mlatiti koga/kaj |tepsti, pretepati|; poud. mlatiti po kom/čem ~ s palico po oslu |tolči, udarjati|
mlatíti se in mlátiti se -im se (í/ȋ/á á) poud. |tepsti, pretepati se|: Fantje so se mlatili

modél -a m (ẹ̑) poskusi na ~u, z ~om; ~ človeškega telesa; igrati se z ~om letala; jadralni ~; biti ~ za osebo v romanu; razviti lasten gospodarski ~ |vzorec, ureditev|; delati po ~u po kalupu; ~i avtomobilov; ~ za torto; člov. fotografski ~

módul -a m (ọ̑) lunarni ~ |del vesoljske ladje|; delati gradbene elemente po ~u |po dogovorjeni meri|

nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)

nálog -a m (á) delovni, sodni ~; ~ za aretacijo; publ. delati po ~u koga po naročilu, ukazu

napúdrati -am dov. -an -ana; napúdranje (ȗ) kaj ~ brado, lica
napúdrati se -am se (ȗ) z/s čim po čem ~ ~ s pudrom po nosu

nasledíti -ím dov. naslédil -íla; drugo gl. slediti (í/ȋ í) koga/kaj neobč. ~ predsednika zamenjati, slediti mu; publ. Uničene freske je nasledil mozaik; neobč. naslediti kaj po kom ~ posestvo po očetu podedovati

nèdélo -a s, pojm. (ȅẹ́) Za ~ ni plačila; neobč. biti znan po ~u po nedelavnosti, neprizadevnosti

nosníca -e ž (í) široke ~e; pobožati konja po ~ah po nozdrvih

novográdnja -e ž (á; ȃ) sredstva za ~o; pojm. potreba po ~i po graditvi, gradnji

obráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; poud. ~ koga na svojo stran |pridobivati ga za svoje načrte|
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|

ocenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ocenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ umetniško delo; ~ učence; ocenjevati koga po čem ~ ljudi po njihovih dejanjih

ocmokáti -ám dov. ocmokánje; drugo gl. cmokati (á ȃ) šalj. |večkrat poljubiti|: koga po čem Ocmokal jo je po obeh licih; ocmokati koga z/s čim Vsega je ocmokala s poljubi

odvéza -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; poud. priti h komu po ~o |po odpuščanje, oproščenje|; ver. dobiti ~o; zgod. zemljiška ~

okŕcati -am dov. -an -ana; okŕcanje (ŕ; ȓ) koga po čem Okrcal ga je po prstih; poud. ~ otroka zaradi malomarnosti |ošteti, ozmerjati|

ométati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ométanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ dimnik; poud. ometati koga po čem Maček jo je z repom ometal po nogah |se jo z mahanjem repa dotikal|

opljúskniti -em dov. opljúsknjen -a; opljúsknjenje (ú ȗ) koga/kaj po čem ~ otroka po nogah; opljuskniti koga/kaj z/s čim ~ tla z vedrom vode

opljúsniti -em dov. opljúsnjen -a; opljúsnjenje (ú ȗ) koga/kaj po čem ~ kopalca po hrbtu; opljusniti koga/kaj z/s čim ~ tla z vedrom vode

opráskati -am dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; opráskanje (á) koga/kaj ~ zid; ~ si koleno; opraskati koga po čem Mačka ga je opraskala po roki; opraskati komu kaj ~ napadalcu obraz
opráskati se -am se (á) Pohištvo se je opraskalo pri selitvi

oprásniti -em dov. oprásnjen -a; oprásnjenje (á ȃ) koga/kaj ~ otroka z nohti; oprasniti koga po čem ~ nasilneža po obrazu

osemnájsti -a -o [sə] vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹18.›; ~o stoletje |1701—1800|
osemnájsta -e [sə] ž, rod. mn. -ih (á) Oglasi se po ~i |po 18. uri|

osmodíti -ím dov. osmódil -íla, nam. osmodít/osmodìt; osmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) koga/kaj Slana je osmodila žito; ~ si lase; poud. Sonce ga je hudo osmodilo |opeklo|; poud. osmoditi koga/kaj po čem ~ nepridiprava po glavi |udariti|

osmolíti -ím dov. osmólil -íla, nam. osmolít/osmolìt; osmoljênje; drugo gl. smoliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ čoln; poud. osmoliti koga/kaj po čem ~ poredneža po glavi |udariti|
osmolíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |prevarati se, zmotiti se|: z/s kom/čim ~ ~ s kupčijo

osmúkniti -em dov. osmúknjen -a; osmúknjenje (ú ȗ) kaj ~ jagode; poud. osmukniti koga/kaj po čem Veja ga je osmuknila po obrazu |oplazila, oprasnila|; poud. osmukniti koga/kaj z/s čim ~ konja z vajetmi |oplaziti|

otrníti otŕnem dov. otŕni -íte; otŕnil -íla, otŕnit, otŕnjen -a; otŕnjenje; (otŕnit) (í/ȋ ŕ) kaj ~ svečo; star. ~ solzo otreti, obrisati; pokr. otrniti koga po čem ~ koga po glavi udariti

ovínek -nka m (ȋ) pripeljati izza ~a; ~ na, v desno; avt. žarg. sekati ~ prevoziti po najkrajši poti; poud.: povedati brez ~ov |brez prikrivanja, odkrito|; doseči kaj po ~ih |posredno|

pacaríja -e ž, snov. (ȋ) slabš. bruhati po postanih ~ah |po slabi jedi|

pádar -ja m s -em člov. (ȃ) |zdravilec brez ustrezne izobrazbe|; slabš. poslati po ~a |po zdravnika|
pádarica -e ž, člov. (ȃ)
pádarjev -a -o (ȃ)
pádaričin -a -o (ȃ)

paragráf -a m (ȃ) člen: tretji ~ ustave; ~ 10 slovenske ustave ‹§ 10›; žarg. ravnati se po ~ih po zakonih, določbah; poud. najti luknjo v ~u |v predpisu|

parkét -a m (ẹ̑) hrastov ~; poud. zavrteti se po ~u |po plesišču|

perílnica -e [tudi u̯n] ž (ȋ) udarjati z rjuho po ~i po perilniku

petnájsti -a -o vrstil. štev. (á) roditi se ~ega junija ‹15.›; ~a zmaga
petnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 15. uri|

písker -kra m (í) neknj. pog. lonec; nizk. lopniti koga po ~u |po glavi|

pizzicáto2 [picikato] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹brenkaje s prsti po strunah godala›

plôskniti -em dov. plôsknjen -a; plôsknjenje (ó; ó ȏ) z/s čim ~ z rokami; ~ od veselja; poud. ploskniti koga po čem ~ prijatelja po rami |udariti|; poud. ~ v blato |plosko pasti|

plôsniti -em dov. plôsnjen -a; plôsnjenje (ó ȏ) z/s čim ~ z rokami; poud. plosniti koga po čem ~ znanca po plečih |udariti|

poblísniti -em dov. poblísnjen -a; poblísnjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; poblisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. jezno ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|
poblísniti se -em se (í ȋ) s smiselnim osebkom komu poud. Nič pametnega se mi ni poblisnilo |se nisem spomnil, domislil|

pobóbnati -am dov. pobóbnanje (ọ̑) po čem ~ s prsti po mizi

pobóžati -am dov. -an -ana; pobóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po obrazu

pobŕskati -am dov. -an -ana (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ s palico po listju; poud.: ~ ~ možganih |skušati se spomniti|; ~ ~ seznamih |poiskati|

podrsávati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsávanje (ȃ) ob kaj Kolesa ~ajo ~ blatnike; podrsavati z/s čim po čem ~ s palico po tleh; ~ z nogo

podŕsniti -em dov. podŕsnjenje (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ograjo; podrsniti z/s čim po čem ~ z nogo po tleh

pogláditi -im dov. -il -ila tudi -íla; poglájen -a tudi poglajèn -êna; poglájenje tudi poglajênje (á ȃ) kaj ~ lase s čela; pogladiti koga/kaj po čem ~ otroka po licu

pogrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ pepel, žerjavico; pogrebsti z/s čim po čem ~ s prsti po odeji; ~ s kopiti

polívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; polívanje (í) koga/kaj z/s čim ~ apno z vodo; ~ nezavestnega
polívati se -am se (ȋ) po čem Pazi, ~aš se po obleki

ponújati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč -áje; -al -ala tudi -àla, -an -ana; ponújanje (ú) komu kaj poud. ~ sosedu svoje prijateljstvo |izražati željo po prijateljstvu|; ~ blago po znižanih cenah
ponújati se -am se (ú) komu za koga/kaj ~ ~ obiskovalcem za spremstvo

poprášati tudi poprašáti -am dov. poprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) pešaj. povprašati: po kom/čem Poprašal je po tebi

poségati -am nedov. -ajóč, -áje; poséganje (ẹ́; ẹ̑) ~ na polico po knjige; publ. ~ v razpravo |razpravljati|; poud. posegati po čem Rad ~a ~ knjigah o živalih |bere knjige|

posnéti -snámem dov.; drugo gl. sneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ smetano z mleka; ~ pevca; neobč. posneti kaj iz česa ~ ~ pogovora, kaj nas čaka spoznati, ugotoviti; posneti kaj po kom ~ barvne tone po impresionistih; redk. posneti komu kaj ~ bolniku pot s čela obrisati

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

potapljáti -ám dov. potapljánje; drugo gl. tapljati (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ soseda po roki

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

potegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; potegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ volno iz klobčiča; potegovati koga/kaj za kaj ~ mater za krilo; potegovati z/s čim po čem ~ z likalnikom po obleki
potegováti se -újem se (á ȗ) knj. pog. za koga/kaj zavzemati se, posredovati

potožíti in potóžiti -im dov. potóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu ~ zdravniku zaradi bolečin
potožíti se in potóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu Meni se lahko ~iš; redk. potožiti se komu po kom/čem Potožilo se mu je po domu stožilo; redk. potožiti se čez koga/kaj Nikoli se ni potožil čez ženo pritožil

potrepljáti -ám dov. potrepljánje; drugo gl. trepljati (á ȃ) manjš. koga/kaj prijazno ~ psa; potrepljati koga/kaj po čem spodbudno ~ sogovornika po hrbtu

povléči -vléčem dov., nam. povléč/povlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ koga bliže, za seboj; ~ nit iz tkanine; povleči koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za nos |prevarati koga, ukaniti koga|; poud. povleči koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ prijatelja v slabo družbo |spraviti|; povleči za kaj ~ ~ vrv; povleči z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu
povléči se -vléčem se (ẹ́) Čete so se povlekle v ozadje → se umaknile

právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

prepoznáti -znám dov. prepoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ soseda po hoji; ~ utopljenca
prepoznáti se -am se (á ȃ) komaj se prepoznati v ogledalu

prepoznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prepoznávanje (ȃ) koga/kaj po čem ~ pevce po glasu; ~ ponesrečence

pretèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ razdalje; publ. po ~u dveh let po dveh letih; poud. imeti vsega na ~ |zelo veliko|

prismodíti -ím dov. prismódil -íla, nam. prismodít/prismodìt; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ mleko; poud. prismoditi koga po čem ~ nasprotnika po glavi |udariti|; poud. prismoditi komu kaj ~ vsiljivcu klofuto |dati|
prismodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je prismodilo

ráng -a m, pojm. (ȃ) biti po ~u prvi |po položaju, stopnji, ugledu|; Šola ima ~ fakultete |stopnjo|

ravnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ravnánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ žico; star. ~ vole voditi, usmerjati; ravnati z/s kom/čim ljubeznivo ~ z gosti; negospodarno ~ z odpadki; ~ po pameti
ravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem ~ ~ ~ drugih; ~ ~ ~ navodilih; star. ravnati se z/s kom/čim primerjati se, enačiti se; voj. Na levo ravnaj se

rávsati -am nedov. -ajóč, -áje; rávsanje (ȃ) redk. z/s čim po čem ~ z žebljem po steni praskati, potegovati
rávsati se -am se (ȃ) poud. Pes in mačka se ~ata |se spopadata|; poud. ravsati se za koga/kaj Otroka se ~ata za igrače |spopadata, tepeta|; poud. ravsati se z/s kom ~ ~ s sošolci |spopadati se, tepsti se|

rávsniti -em dov. rávsnjen -a; rávsnjenje (á ȃ) redk. koga/kaj Mačka ga je ravsnila prasnila; redk. ravsniti z/s čim po čem ~ z žebljem po steni potegniti
rávsniti se -em se (á ȃ) poud. Psa sta se znova ravsnila |se spopadla|

razdelíti -ím dov. razdélil -íla, nam. razdelít/razdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ hlev s pregradami; ~ učence v tri skupine; razdeliti kaj med koga ~ darila med otroke; razdeliti kaj po čem ~ rože po vsej gredi; razdeliti komu kaj ~ otrokom igrače
razdelíti se -ím se (í/ȋ í) Množica se je razdelila

razgrébati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgrébanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj Kokoši ~ajo grede; ~ ogenj; razgrebati kaj po čem ~ žerjavico po peči

razgrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ sneg; razgrebsti kaj po čem ~ žerjavico po kurišču

razgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgrínjanje (í) kaj ~ preprogo; neobč.: ~ veje razmikati; ~ svoje vtise o sodobnikih razkrivati; razgrinjati kaj po čem ~ krhlje po lesi, da se sušijo
razgrínjati se -am se (í) poud. Za hišo se ~a polje |se razprostira|

razgrníti in razgŕniti -em dov. razgŕnjen -a; razgŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ časopis; publ. ~ zazidalni načrt dati na ogled; neobč. ~ svoje poglede na gospodarstvo pokazati, razkriti; razgrniti kaj po čem ~ žerjavico po kurišču
razgrníti se in razgŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) poud. Pred nami se je razgrnila vsa vas |pokazala, postala vidna|; neobč. ~ ~ v spanju razodeti se, razkriti se

razlíti -líjem dov., nam. razlít/razlìt; razlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ kavo po mizi; neobč. Sonce je razlilo svoje žarke po dolini je obsijalo dolino
razlíti se -líjem se (í) Reka se je razlila čez bregove; poud. Množica se je razlila po ulicah |razširila|

razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu
razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se

razmázati -mážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana; razmázanje in razmazánje (á ȃ) kaj po čem ~ nadev po testu; ~ marmelado
razmázati se -mážem se (á ȃ) Črnilo se je razmazalo

razmazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razmazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj po čem ~ lepilo po papirju

raznêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|
raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|

razpacáti -ám dov. razpacánje; drugo gl. pacati (á ȃ) poud. kaj po čem ~ črnilo po listu |razmazati|

rojáštvo -a s, pojm. (ȃ) ~ ju je zbližalo; neobč. ločiti ljudi po ~u po izvoru

sípati -am in sípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; sípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ žito v vrečo; sipati kaj po čem ~ sladkor po potici posipati; poud.: ~ očitke na vse strani |v veliki meri izražati|
sípati se -am se in sípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) Pesek se ~a; Sneg se ~a iz oblakov |gosto pada|

smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu

stéljnik -a m (ẹ̑) pred zimo napolniti ~; grabiti listje v ~u |v gozdu|; pokr. pasti živino po ~ih |po slabih travnikih|

strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35

stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|

strníšče -a s (í) preorati ~; poud. z roko se pogladiti po ~u |po neobriti bradi|

svetlôba -e ž, snov. (ó) sončna ~; oddajati ~o; občutljiv za ~; pramen ~e; na ~i neobstojen; pogledati predmet proti ~i; pojm. ~ zvezde; poud. ~ spoznanja |spoznanje|; vznes. človekovo hrepenenje po ~i |po spoznanju, jasnosti|

šapáti -ám tudi šápati -am nedov. -àj -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at; šapánje tudi šápanje; (-àt tudi -at) (á ȃ; á ȃ; ȃ) poud. Medved ~a po gozdu |hodi|; poud. šapati po čem Pes ~a ~ vratih |udarja s šapo|

šávsati -am nedov. -ajóč, -áje; šávsanje (ȃ) Žival ~a; šavsati po kom/čem Golobi so šavsali po drobtinah

šávsniti -em dov. šávsnjen -a (á ȃ) koga/kaj Lisica je šavsnila petelina; šavsniti koga/kaj v kaj Pes jo je šavsnil v roko; šavsniti po kom/čem Mačka je šavsnila po muhi; šavsniti za kom/čim Kokoš ~e ~ črvom; ~ z gobcem, z zobmi

škrábati -am tudi škrábati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; škrábanje (á; á) pokr. koga/kaj po čem ~ koga po hrbtu praskati; pokr. Miši ~ajo škrabljajo

tacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; tacánje; (-àt) (á ȃ) Po gozdu ~a medved; slabš. ~ peš tri dni |hoditi|; poud. tacati po čem ~ ~ rožah na vrtu |mendrati rože|

táncati -am nedov. -ajóč, -áje; táncanje (ȃ) neknj. pog. skakljati po eni nogi: ~ po pločniku

tápniti -em dov. tápnjen -a; tápnjenje (á ȃ) poud. koga po čem ~ otroka po licih |narahlo udariti|

têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e

telébiti -im dov. telébljen -a; telébljenje (ẹ́ ẹ̑) star. ~ na tla telebniti; star. telebiti koga/kaj po čem ~ žival po hrbtu močno udariti

telébniti -em in telêbniti -em dov. telébnjen -a in telêbnjen -a; telébnjenje in telêbnjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. ~ vznak |stežka, nerodno pasti|; star. telebniti koga/kaj po čem ~ vsiljivca z gorjačo po glavi močno udariti

telegráf -a m (ȃ) sporočiti po ~u (po brzojavu)

tŕcati -am nedov. -ajóč; -an -ana; tŕcanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj čeb. ~ med točiti; poud. trcati po čem ~ s palico po vodi |rahlo udarjati|

trepljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trepljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; ~ žival; redk. trepljati z/s čim Pes ~a z repom mahlja

trépniti -em dov. trépnjen -a; trépnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj po čem ~ prijatelja po hrbtu; trepniti z/s čim ~ z očmi; ~ s perutmi

tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑)
1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a
2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|

trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|

trkljáti2 -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. |narahlo trkati|: na kaj ~ ~ okno; trkljati po čem ~ s kladivcem po opeki

udríhati -am nedov. -ajóč, -áje; udríhanje (í; ȋ) po kom/čem ~ s palico po tleh; poud. ~ ~ oblasti |kritično, slabo govoriti o njej|; poud. udrihati čez koga/kaj ~ ~ moža |slabo govoriti o njem|

udríhniti -em dov. udríhnjenje (í ȋ) po kom/čem ~ z bičem po živali; poud. Kadar ga ni, ~ejo ~ njem |ga skritizirajo|; poud. udrihniti čez koga/kaj |negativno se izraziti o kom, čem|

umériti -im dov. umérjen -a; umérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ toplomer; neobč. umeriti kaj po čem Igro je umeril po znani veseloigri priredil; star. umeriti kaj z/s čim Umeril je svoj korak z njenim ga prilagodil njenemu; umeriti komu kaj ~ fantu suknjič
umériti se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri merjenju |zmotiti se|

umíti umíjem dov. -íj -íjte; -ìl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; umítje; (-ít/-ìt) (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ roke; ~ posodo pomiti; umiti koga/kaj po čem ~ bolnika po hrbtu; umiti komu/čemu kaj ~ otroku obraz; ~ si zobe
umíti se umíjem se (í ȋ) ~ ~ z milom; poud. ~ ~ kakor mačka |površno|

uravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uravnávanje (ȃ) kaj ~ zlomljeno nogo; redk. ~ tla zravnavati; neobč. uravnavati kaj na kaj ~ topove na cilj naravnavati; uravnavati kaj po kom/čem ~ svoj korak po njihovem
uravnávati se -am se (ȃ) star. ~ ~ v vrsto postavljati se v ravno vrsto

vónjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vónjanje (ọ̑) koga/kaj Že v predsobi smo vonjali ribe; neobč. Cvetje prijetno ~a diši; Pes ~a po smetišču voha; brezos., neobč. vonjati po čem V sobi ~a ~ kavi diši

vpraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga Otrok ~uje starše; vpraševati koga kaj ~ učenca matematiko izpraševati; vpraševati koga za koga/kaj ~ domačina za pot; vpraševati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vpraševati koga po kom/čem ~ soseda po sorodnikih
vpraševáti se -újem se (á ȗ) o čem ~ ~ ~ smislu življenja

vrbína -e ž, skup. (í) ~ ob potoku |vrbovo drevje|; števn. hoditi po ~i |po svetu, poraslem z vrbami|

vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|

zablískati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála; zablískanje (í) Svetilnik ~a; zabliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|
zablískati se -a se (í) Močno se je zabliskalo; poud., s smiselnim osebkom zabliskati se komu Zabliskalo se mu je, da je naredil napako |dojel je, spoznal je|; os., poud. V očeh se ji je zabliskala jeza |pokazala|

zablísniti -em dov. zablísnjenje (í ȋ) Svetilnik ~e; zablisniti z/s čim po kom/čem poud. ~ s pogledom po ljudeh |jezno, živahno pogledati|
zablísniti se -em se (í ȋ) Na nebu se je zablisnil utrinek; poud., s smiselnim osebkom zablisniti se komu Končno se mu je zablisnilo |dojel je, spoznal je|

zabóbnati -am dov. zabóbnanje (ọ̑) Bobnarji so zabobnali; zabobnati kaj ~ koračnico; zabobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

zabŕskati -am dov. -an -ana; zabŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj Pes je zabrskal kost v zemljo; zabrskati po čem za čim ~ po predalu za pravim orodjem

zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju

zádnjica -e ž (ȃ) sesti na celo ~o; spustiti se po ograji po ~i; udariti otroka po ~i

zadŕsati -am dov. zadŕsanje (ȓ) Avto je zadrsal po grušču; zadrsati z/s čim ~ z vrati po preprogi
zadŕsati se -am se (ȓ) ~ ~ po parketu

zagomazéti -ím dov. zagomazênje; drugo gl. gomazeti (ẹ́ í) Mravlje so zagomazele po mravljišču; zagomazeti komu Mravljinci so mu zagomazeli po hrbtu; brezos. Od groze mu je zagomazelo po telesu

zahlastáti -ám dov. zahlastánje; drugo gl. hlastati (á ȃ) po čem Pes je zahlastal po muhah; poud. zahlastati kaj ~ jed |začeti hitro jesti|

zaklepáti -klépljem dov.; drugo gl. klepati (á ẹ́) poud. |potolči, udariti|: po čem Detel ~e po deblu

zamahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zamahovánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri govorjenju okrog sebe; zamahovati komu ~ tovarišu, naj molči; poud. zamahovati po čem ~ s kladivom po nakovalu |udarjati, tolči|

zapéček -čka m (ẹ̑) nardp. sedeti na ~u; ležati v ~u; star. hrepeneti po toplem ~u |po varnem domu|

zasmrdéti -ím dov.; drugo gl. smrdeti (ẹ́ í) Iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti komu Hrana mu je zasmrdela; poud. Delo mu je zasmrdelo |Dobil, začutil je odpor do dela|; zasmrdeti po čem ~ ~ znoju; brezos. Zasmrdelo je po zažganem

zaštropotáti -ám tudi zaštropotáti -óčem dov.; drugo gl. štropotati (á ȃ; á ọ́) Debele kaplje so zaštropotale; zaštropotati po čem Dež je zaštropotal po šipah

zatékati -am nedov. -ajóč, -áje; zatékanje (ẹ̑) Roka ~a; redk. Streha ~a pušča, zamaka; zatekati za kaj Voda ~a ~ okenske okvire
zatékati se -am se (ẹ̑) ~ ~ v svojo sobo; zatekati se k/h komu po kaj ~ ~ k prijateljem po nasvete

zatípkati -am dov. -an -ana; zatípkanje (ȋ) neobč. kaj ~ novo vrstico natipkati, vtipkati; poud. zatipkati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |nekajkrat udariti|
zatípkati se -am se (ȋ) ~ ~ sredi odstavka

zaudáriti -im dov. (á ȃ) redk. začeti zaudarjati: Poleti meso hitro ~i; brezos. zaudariti po čem Zaudarilo je po plesnobi

zavónjati -am dov. -an -ana; zavónjanje (ọ̑) koga/kaj ~ cvetje; neobč.: Konj je zavonjal gospodarja zavohal; Vrtnice so zavonjale zadišale; brezos., neobč. zavonjati po čem Zavonjalo je po kadilu zadišalo

zdolgočásiti -im [u̯g] dov. -en -ena; zdolgočásenje (á ȃ) koga/kaj ~ poslušalce
zdolgočásiti se -im se [u̯g] (á ȃ) ~ ~ na koncertu; s smiselnim osebkom zdolgočasiti se komu po kom/čem Zdolgočasilo se mu je po domu

zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti ~o; spraviti podatek v ~o z nesrečo; dobiti sporočilo v ~i s predavanjem; prometne ~e; telefonska ~; zakonska ~; jezikosl. besedna ~; zgod. sveta ~; ~ telovadnih društev; ~ držav; ~ med starši in otroki; oficir za ~e; poud. dobiti službo po ~ah |po osebnem poznanstvu|

žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a

žgečkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žgečkánje; (-àt) (á ȃ) koga ~ otroka; brezos. Mene ne ~a; žgečkati koga po čem ~ otroka po podplatih

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

ákvapláning -a m, pojm. (ȃȃ) |drsenje avtomobila po vodi na cestišču|

à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare

à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|

ambícija -e ž, pojm. (í) čezmerna ~ |želja po uveljavljanju|; števn. njegove znanstvene ~e |prizadevanja, hotenja|

a posterióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. iz izkušnje, po izkušnji: dokazovati ~ ~; sklepati ~ ~

après-ski -ja [apre-skí] m z -em (ȋ) |oblačilo, obutev po smučanju|

ascendénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |sorodstvo po prednikih|

Ávstro-Ógrska -e ž, zem. i. (ȃ-ọ̑) |avstrijsko cesarstvo po letu 1867|: v ~i
ávstro-ógrski -a -o (ȃ-ọ̑) ~a monarhija

bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju

bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati

bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

bôžje nač. prisl. (ó) ~ častiti po božje

bŕčkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕčkanje (ȓ) redk. po čem ~ ~ predalih brskati, stikati

brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|

brodíti bródim nedov. brôdi -íte, -èč -éča; brôdil -íla, brôdit; bródenje; (brôdit) (í/ȋ ọ́) ~ po blatu; ~ z rokami po laseh; broditi skozi kaj ~ ~ resje

bŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ pesku; ~ ~ žepih; brskati za čim ~ ~ listinami |iskati jih|

brskljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brskljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. po čem ~ ~ predalu

brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico; brzojaviti po koga ~ ~ očeta

búmfati -am nedov. -ajóč, -áje; búmfanje (ȗ) otr. |padati|; otr. bumfati po čem ~ ~ vratih |udarjati|

búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|

búnkniti -em dov. búnknjen -a; búnknjenje (ú ȗ) koga v kaj ~ prijatelja v rebra; bunkniti po čem ~ ~ vratih

bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

cokláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; coklánje; (-àt) (á ȃ) ~ po hodniku |okorno, glasno hoditi|; poud. Ne bom coklal peš po tej vročini |hodil, šel|

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

čávsati -am nedov. -ajóč, -áje; čávsanje (ȃ) poud. |kavsati|: po čem Koklja ~a ~ hrošču

čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

čéz.. varianta predl. čez po pomiku naglasa (ẹ̑) čézme, čézte, čézse, čézenj

čmokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čmokotánje; (-àt) (á ȃ) pokr. kor. po čem ~ ~ grčah |plosko udarjati|

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

delažêljen -jna -o; -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) neobč. željen delati
delažêljnost -i ž, pojm. (é) neobč. želja po delu

demográfski -a -o (ȃ) ~i podatki; publ. ~a eksplozija |velika in hitra (po)množitev prebivalstva|

deservírati -am dvovid., nedov. -ajóč; deservíranje (ȋ) |pospravljati z mize po obroku|

deskriptíva -e ž, pojm. (ȋ) ~ živalskih vrst |prikaz po zunanjih značilnostih|

direktíven -vna -o (ȋ) ~ članek |po navodilih|
direktívni -a -o (ȋ) ~ organ
direktívnost -i ž, pojm. (ȋ)

diseminácija -e ž, pojm. (á) zdrav. |razsev bolezenskih klic po telesu|

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|

dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem

domlátki -ov in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́; ọ́ ọ̑) pokr. vzh. |pojedina po mlačvi|

dožétki -ov m mn. (ẹ̑) pokr. vzh. |pojedina po žetvi|

dŕn -a m, snov. (ŕ; ȓ) star. ruša; poud. iti čez ~ in strn |ne po poti|; šport. tek čez ~ in strn

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

dúplati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúplanje (ȗ) |loviti polhe po duplih|

eklíptika -e ž (í) zvezdosl. |ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca|

éo ípso nač. prisl. (ẹ̑ ȋ) lat. cit. samo po sebi: Vse, kar je staro, ni ~ ~ zanič

eponím -a m, člov. (ȋ) |poimenovanje po kaki osebi|

evazíja -e ž, pojm. (ȋ) neobč. ~ iz resničnosti (po)beg, umikanje

ex óffo [eks ofo] nač. prisl. (ọ̑) lat. cit., pravn. zagovarjati obtoženca ~ ~ po uradni dolžnosti

fair2 [fêr] nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

faksírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; faksíranje (ȋ) žarg. kaj ~ sporočilo |poslati, pošiljati po telefaksu|

falzificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; falzificíranje (ȋ) kaj ~ podpis ponarediti, ponarejati; ~ zgodovinska dejstva (po)pačiti, potvoriti, potvarjati

familiárno [ija] nač. prisl. (ȃ) mestn. ~ nagovoriti gosta po domače, sproščeno

fascikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fascikulíranje (ȋ) kaj ~ dokumentacijo |(po)vezati v fascikle|

fêr2 nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

filírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; filíranje (ȋ) kuhar. kaj ~ ribe za konzerviranje |po dolgem razpolavljati|

filozofírati -am nedov. -ajóč; filozofíranje (ȋ) o čem ~ ~ poeziji; poud. Ko bi morali delati, pa ~ajo |po nepotrebnem razpravljajo|

formálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) biti zelo ~ |neoseben, po predpisih|
formálni -a -o (ȃ) ~a izobrazba
formálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ ravnanja; poud. Pozdravljanje je lahko samo ~ |nepomembna, nebistvena stvar|; števn. opraviti še nekaj ~i

formálno nač. prisl. (ȃ) ~ se pobotati |zunanje, po videzu|; ~ potrditi že prej sprejete sklepe |na določeni način|

fŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕcanje (ŕ ȓ; ȓ) koga/kaj ~ drobce z mize; ~ sošolca v nos; poud. frcati po čem Krogle ~ajo ~ skalah |udarjajo|; poud. Lastovke ~ajo nad vodo |hitro letajo, švigajo|

fŕkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ svinčnik po mizi frcati; poud. ~ po hiši |hitro hoditi, tekati|

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

gigantomaníja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |pretirano teženje po nenavadno velikem|

glazíran -a -o (ȋ) Posoda je ~a ((po)loščena)
glazírani -a -o (ȋ) tekst. ~a preja
glazíranost -i ž, pojm. (ȋ)

glazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; glazíranje (ȋ) kaj ~ posodo ((po)loščiti); ~ torto

gomazéti -ím nedov. gomázi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; gomazênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po cesti ~ijo ljudje; gomazeti komu Mravljinci mu ~ijo po hrbtu; brezos. gomazeti česa Na smetišču ~i podgan

gòn gôna m (ȍ ó) spolni ~ spolni nagon; gon po čem ~ ~ hrani; gon za čim ~ ~ slavo |želja, sla|

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

halóefékt -a tudi haló efékt ~ -a m, pojm. (ọ̑ẹ̑) psih. |ocenjevanje po osebnem vtisu|

harmonízem -zma m, pojm. (í) neobč. težnja po skladnosti, ujemanju

hierarhíja -e [ije] ž, pojm. (ȋ) ~ v vojski |razvrstitev po položaju, pomembnosti|; skup. cerkvena ~ |visoki (cerkveni) dostojanstveniki|

hierarhizírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hierarhizíranje (ȋ) koga/kaj ~ sodelavce |razvrščati po položaju, pomembnosti|

hlastáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlastánje; (-àt) (á ȃ) po čem Pes ~a ~ muhah; hlastati za čim ~ ~ zrakom; poud. ~ ~ denarjem |pohlepno si prizadevati zanj|; Jej počasi, ne hlastaj

hlástniti -em dov. hlástnjenje (á ȃ) po čem Pes ~e ~ roki; hlastniti za čim ~ ~ zrakom

hlepéti -ím nedov. hlêpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hlepênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po čem ~ ~ bogastvu, slavi; hlepeti za čim ~ ~ priznanjem

homúnkul -a m, im. tudi homúnkulus m, člov. (ȗ) |po verovanju alkimistov umetno narejeno človeško bitje|; slabš. |majhen, suh človek|

hóra legális -e ~ ž, pojm. (ọ̑ ȃ) šol. |po določeni uri prepovedan izhod|

hrepenéti -ím nedov. hrepêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hrepenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po kom/čem Otrok ~i ~ materi; ~ ~ miru

hudoúriti -im nedov. hudoúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud.: Vode ~ijo po pobočju |tečejo kot hudourniki|; ~ po hiši |razburjeno se premikati, divjati|

íks1 -a tudi íks -- m (ȋ; ȋ) zapisati ~ ‹x›; poud. imeti noge na ~ |po obliki podobne črki x|

íksast -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~e noge |po obliki podobne črki x|

iménoma nač. prisl. (ẹ̑) redk. ~ ne navajati nasprotnikov z imenom, po imenu

integralízem -zma m, pojm. (í) |težnja po združevanju, povezovanju|

intuitívno nač. prisl. (ȋ) ~ spoznavati |po občutku|

iskán -a -o; bolj ~ (á) publ. zelo ~ izdelek |po katerem je veliko povpraševanje|
iskánost -i ž, pojm. (á)

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

íz.. varianta predp. iz.. po umiku naglasa (ȋ) Ízgorje

iznoréti se -ím se dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) Otroci so se iznoreli na igrišču; poud. Naj se ~i, dokler je mlad |zadovolji svojo potrebo po sproščenem življenju|

izpraševáti1 -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ priče; izpraševati koga kaj učenca ~ vso snov; izpraševati koga iz česa ~ učence iz matematike; izpraševati za koga/kaj ~ ~ domače; ~ ~ pot; izpraševati po kom/čem ~ ~ očetu; ~ ~ zdravju

izréden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ pojav; poud. ~ človek |ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ dopust; ~ profesor
izrédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

izrédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
izrédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
izrédničin -a -o (ẹ̑) poud.

ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

kablográm -a m (ȃ) ptt |sporočilo po kablu|

kalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; kalíranje (ȋ) trg. |zmanjšati se po teži, prostornini, kakovosti|: Živina je med prevozom kalirala

káta.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| kátadiópter, kátatermométer

kata.. prvi del podr. zlož. |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| katalíza, katapúlt, katarákt

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost