a1 vez.
ā3 medm.,
à4 predl. s tož.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
abecẹ̑da -e ž
ȁbnormȃlen -lna prid.
abrakadȃbra -e ž
absolȗten -tna prid.
absȗrd -a m
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
advȇrb -a m
aerodrọ̑m -a m
afinitẹ̑ta -e ž
agȃva -e ž
agȅnt -énta m
agonȋja -e ž
ȃjda -e ž
akademȋja -e ž
akcȅnt -énta m
ákcija -e ž
akrobȃt -a m
akrọ̑pola -e ž
aksiọ̑m -a m
aktuȃlen -lna prid.
akupresȗra -e ž
akvamarȋn -a m
akvárij -a m
alárm -a m
albȋn -a m
alegorȋja -e ž
alergȋja -e ž
alfabẹ̑t -a m
ȃlga -e ž
algẹ̑bra -e ž
ȃlpski -a prid.
altruīzem -zma m
alumínij -a m
amazọ̑nka -e ž
ambícija -e ž
ambrọ́zija -e ž
amfiteáter -tra m
āmfora -e ž
ampȇr -a m
amulẹ̑t -a m
analfabẹ̑t -a m
anȃli -a m mn.
analȋza -e ž
analogȋja -e ž
angȋna -e ž
anọ̑da -e ž
anonȋmen -mna prid.
antagonīzem -zma m
antibiọ́tik -a m
antologȋja -e ž
aọ̑rta -e ž
apatȋja -e ž
apetȋt -a m
aplȃvz -a m
ápno -a s
apọ̑stol -a m
apostrọ̑f -a m
apotẹ̑ka -e ž
aprȋl -a m
ára2 -e ž
arašȋd -a m
arhitẹ̑kt -a m
arhȋv -a m
arijȃnec -nca m
aristokracȋja -e ž
aritmẹ́tika -e ž
ȃrnika -e ž
arogȃnca -e ž
artilerȋja -e ž
aspẹ̑kt -a m
asterȋsk -a m
ȃstma -e ž
ȃstra -e ž
ātlas1 -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑m -a m
ȃv medm.,
avdiẹ̑nca -e ž
avditọ́rij -a m
āvemarȋja -e ž
avgȗst -a m
avokȃdo -a m
ȃvša -e ž
ȃvtobus -a m
avtohtọ̑n -a prid.
avtonomȋja -e ž
azalẹ̑ja -e ž
ȃzimut -a m
azȗr -a m
bȃdminton -a m
bagatẹ̑la -e ž
bájati -am nedov.
bȃjs -a m
bakalȃr -ja m
bȃlzam -a m
bárij -a m
baseball -a m [bẹ̑/j/zbȏl]
bȁt báta m,
beat -a m [bȋt]
bẹ́da -e ž
bedẹ́ti -ím nedov.
begọ́nija -e ž
bekọ̑n -a m
bẹ́l -a prid.
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.
bencȋn -a m
benȋgen -gna prid.
bernardȋnec -nca m
bȅs bésa in bẹ́sa m,
besẹ̑da -e ž
bešamẹ̑l -a m
bẹ̑ž neskl. prid.
bežáti -ím nedov.
bi pogojnik glagola bíti
bi- prvi člen tujih zloženk
bȋatlon -a m
bibliotẹ̑ka -e ž
bȋčje -a s
bidẹ̑ -ja m
bīdermajer -ja m
bigamȋja -e ž
bikȋni -ja m
bȋnkošti -i ž mn.
birokracȋja -e ž
bíster -tra prid.
bíti2 bȋjem nedov.
bitúmen -a in -mna m
bȋzgec -a m
bȋzon -a m
blȃg blāga prid.
bláto -a s
blazína1 -e ž
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blẹ̑d blẹ́da prid.
blȅsk blẹ́ska m,
blízu prisl.
bljúvati -am in bljújem nedov.,
blọ̑k -a m
blȗza -e ž
bȍb1 bóba m
bọ́ber1 -bra m
bọ̑g bogȃ m
bolẹ́ti -ím nedov.
bọ́lha -e ž
bȍlj prisl.
bọ̑m prih. glagola bíti
bọ̑mba -e ž
bȍr1 bóra m,
boreliọ̑za -e ž
borīti se -ím se nedov.
bọ̑rza -e ž
bọ̑s bósa prid.
bósti bódem nedov.
botánika -e ž
bọ̑žati -am nedov.,
božják -a m
božjȃst -i ž
bráda -e ž
brȃjda -e ž
brámor -ja m
brȃn branȋ ž
brána -e ž
brášno -a s
brȁt bráta m
bráti bérem nedov.
bratránec -nca m
brázda -e ž
brbljáti -ȃm nedov.
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
brẹ̑g -a m
-brẹ́kniti -brẹ̑knem samo v sestavi
bréme bremẹ́na s
brẹ̄st -a m,
brésti brédem nedov.
brez predl. z rod.
brẹ́za -e ž
bȓglez -a m
brȋdž -a m
brȉn brína m
bríti brȋjem nedov.
brȋzgati -am nedov.
bŕna -e ž
brodolȍm -óma m
bȓst -a m
bršljȃn -a m
brȗc -a m
brusīti brúsim nedov.
brȗsnica1 -e ž
brȗto prisl.
bȓv brvȋ ž
bȓz -a prid.
bŕzda -e ž
búba -e ž
bȗcati -am nedov.
bučáti -ím nedov.
budīti -ím nedov.
búhniti bȗhnem dov.
búkev -kve ž
bȗkve -kev ž mn.
bȗla2 -e ž
bȗnka -e ž
būtati bȗtam nedov.
bútelj -tlja in -na m
butȋk -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cedīti -ím nedov.
cẹ̑dra -e ž
cefízelj -zlja m
cẹ̑l cẹ́la prid.
cẹ̑lica -e ž
celīti cẹ́lim nedov.
cẹ́na -e ž
cẹ́sta -e ž
cẹ̑v cevȋ ž
cezȗra -e ž
cȋfra -e ž
cȋka -e ž
cínik -a m
cirȋlica -e ž
cȋtre -ter ž mn.
cmẹ́riti se cmẹ̑rim se nedov.
cmȍk cmóka m
cọ̑la -e ž
cukẹ̑ta -e ž
cvẹ̑t -a m
cvetáča -e ž
cvíren -rna m
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
čȃd -a m
čákati čȃkam nedov.
čȃplja -e ž
čȃr -a m
čȁs čása m
čȃst častȋ ž
čebẹ̑la -e ž
čebȅr -brȁ m
čefúr -ja m
čélo1 -a s
čemẹ́ren -rna prid.
čemẹ́ti -ím nedov.
čemū prisl.
čȅp čépa m
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
čẹ̄pica -e ž
čẹ̑r čerȋ ž
česáti čẹ́šem nedov.
čẹ̑st -a prid.
četŕti -a štev.
četȗdi vez.
čez predl. s tož.
čigáv -a zaim.
čȋn1 -a m
činčȋla -e in -a m
čīst čísta prid.
člẹ̑n -a m,
člóvek človẹ́ka m
čmŕlj -a m
čofotáti -ȃm nedov.
čokolȃda -e ž
čȍp čópa in čọ́pa m
črẹ́da -e ž
črẹ̄moš -a m
črẹ̑msa -e ž
črẹ̑p -a m
črevọ̑ -ẹ̑sa s
čŕn -a prid.
čȓv -a m
čūdo -a s
čúti čȗjem nedov. in dov.
čvȓst -a prid.
da1 vez.
dȃgnja -e ž
dahnīti dáhnem dov.
dáleč prisl.
dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m
dánes prisl.
dȃr darȗ m
dáti dám dov.
dávi prisl.
dáviti dȃvim nedov., star. dávim
débel debẹ́la prid.
dẹ̑d -a m,
dẹ̑dič -a m
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ̄l -a m
dẹ́lo -a s
denár -ja m
derẹ̄za -e ž
desẹ̑t štev.
dẹ́sni -a prid.
dẹ́te -ta s
dẹ́tel -tla m
dẹ́ti dẹ́nem dov.
devẹ̑t štev.
dȅž dežjȁ m
di- prvi člen tujih zloženk
diabẹ̑tes -a m
diadẹ̑m -a m
diafrȃgma -e ž
diagnọ̑za -e ž
diagonȃla -e ž
diagrȃm -a m
dialẹ̑kt -a m
dialọ̑g -a m
díhati dȋham in díšem nedov.
dihūr -ja m
dȋla -e ž
dȉm díma m
dinámičen -čna prid.
dirẹ̑kten -tna prid.
dirẹ́ktor -ja m
dȋsk -a m
diskẹ̑ta -e ž
diskọ̑nt -a m
dīzel -zla m
dlȃn1 dlanȋ ž
dlẹ́to -a s
dljȅ prisl.
dnȍ -ȁ s
dóba -e ž
dọ́ber dóbra prid.
dọ̄berman -a m
dọ́ga1 -e ž
dojīti -ím nedov.
dọ́ktor -ja m
dól1 prisl.
dọ́lbsti dọ́lbem nedov.
dọ̑lg1 dolgȃ m
dọ̑lg2 dólga prid.
dọ̑lgčas -a m
dolomȋt -a m
dọ̑m -a m
dominikȃnec -nca m
dọ̑mino -a m
donẹ́ti -ím nedov.
dopásti -pȃdem dov.
dósti prisl.
drága -e ž
drȃjsati -am nedov.
dramīti drámim nedov.
dražīti drážim nedov.
drdráti -ȃm nedov.
drẹ́mati -ljem in -am nedov.
drȅn drẹ́na m
drẹ́ti1 dérem in drȅm nedov.
drẹ́ti se dérem se nedov.
drevọ̑ -ẹ̑sa s
drezína -e ž
dŕgniti dȓgnem nedov.
drȋblati -am nedov.
drīčati -am nedov.
drȋska -e ž
dȓkati -am nedov.
dr̄mati dȓmam nedov.
dr̄n1 -a m
drobīti -ím nedov.
drọ̑g -a m
drọ̑zg -a m
drožȋ -ī ž mn.
drȗg2 -a m
drȗštvo -a s
družína -e ž
dŕva dŕv s mn.,
držáti -ím nedov.
duȃl -a m
dȗh duhȃ m
dumdȗmka -e ž
dúplo -a s
dūri -i ž
dušīti -ím nedov.
dvȃ dvẹ̑ štev.
dvígniti dvȋgnem nedov.
dvọ̑j -a štev.
dvȍr dvóra m,
džẹ̑z -a m
džȋn1 -a m
ẹ̄den1 -a m
ejakulácija -e ž
ekologȋja -e ž
ekonomȋja -e ž
eksȃkten -tna prid.
eksplozȋja -e ž
ekstenzȋven -vna prid.
ẹ̑kstra neskl. prid.
elẹ̑ktrika -e ž
elȋpsa -e ž
emancipácija -e ž
ẹ̄mbrio -a m
ȅn éna štev.
endẹ́mičen -čna prid.
ẹ̑ntlati -am nedov.
entuziāzem -zma m
ẹ̑p -a m
epidemȋja -e ž
epȋteton -a in -eta m
epọ̑ha -e ž
erẹ́kcija -e ž
estẹ́tika -e ž
ẹ́ter -tra m
eventuȃlen -lna prid.
evfemīzem -zma m
evforȋja -e ž
evkalȋptus -a m
evnūh -a m
evolúcija -e ž
ezotéričen -čna prid.
fȃvna -e ž
feferọ̑n -a m
fenomẹ̑n -a m
fermȅnt -énta m
fẹ̑šta -e ž
fẹ̑tus -a m
fiziognomȋja -e ž
fiziologȋja -e ž
fjọ̑rd -a m
fláncat -a m
fláša -e ž
flegmátik -a m
flẹ́ten flẹ̄tna prid.
flọ̑bert -a m
flọ̑ra -e ž
fọ̑kus -a m
fọ̑nd -a m
fonẹ́tika -e ž
formalȋn -a m
forsítija -e ž
fráča -e ž
frekvẹ̑nca -e ž
frigȋden -dna prid.
fȗkati -am nedov.
fȗks -a m
fúksija -e ž
fȗnt -a m
futȗr -a m
ga nepoudarjeni rod., tož. zaimka ȍn
gáber -bra m
gábiti se gȃbim se nedov.
gȁd gáda m
garancȋja -e ž
gȃrbati -am nedov.
gȃrdedáma -e ž
gasīti -ím nedov.
gávter -tra m
gávzniti gȃvznem dov.
gẹ̑l -a m
gẹ̑nitiv -a m
geografȋja -e ž
geologȋja -e ž
geometrȋja -e ž
gérbera -e ž
gerontologȋja -e ž
gestȃpo -a m
giljotīna -e ž
gīniti gȋnem dov.
glaciȃlen -lna prid.
glȃd -a in gladȗ m
gladiọ̑la -e ž
gláditi glȃdim nedov.
glágol -a m
glagọ̑lica -e ž
glȃs -a in glasȗ m
gláva -e ž
glavkọ̑m -a m
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
glẹ́ženj -žnja m
glína -e ž
glísta -e ž
glíva -e ž
globȍk -óka prid.
glȍg glóga m,
gnáti žénem nedov.
gnésti -tem nedov.
gnẹ́zdo -a s
gnída -e ž
gníti gnījem nedov.
gnjáviti gnjȃvim nedov.
gnȗs -a m
gọ̑ -ja m
gọ́ba -e ž
gọ̑bec -bca m
gọ̑d -a in godȗ m
gọ̄diti -im nedov.
gofljáti -ȃm nedov.
gojīti -ím nedov.
gȍl1 góla prid.
golọ̑b -a m
gọ́ltati1 -am nedov.
gomīla -e ž
gomọ̑lj -a m
gonīti gọ́nim nedov.
góra -e ž
gorẹ́ti -ím nedov.
gorgonzọ̑la -e m
góri prisl.
gọ̑s gosȋ ž
gospá -ẹ́ ž
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2537 zadetkov.