aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
dekoracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dekoracijo: dekoracijska obrt; dekoracijsko blago dekorativno / dekoracijska vaja preizkus likovne opreme na odru; tehnična vaja
ekstêrec -rca m (ȇ) nav. mn., pog.
zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: priprava na eksterce; poskusni eksterci iz materinščine; smisel ekstercev je povratna informacija vsem učencem
etilométer -tra m (ẹ́)
merilnik alkohola v izdihanem zraku: kršitelj v etilometer ni izpihal zadostne količine zraka, da bi se lahko opravila meritev; preizkus z etilometrom
gledé1 prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost;
oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost;
glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede
hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
inteligénca -e ž (ẹ̑)
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca
koválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se rabi za kovanje: kovalno orodje
♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče
kôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti
obremenílen -lna -o prid. (ȋ)
ki obtožuje, dolži: obremenilna priča / obremenilna izpoved; obremenilno gradivo / obremenilne okoliščine
♦ pravn. obremenilni dokaz; teh. obremenilni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha;
imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo;
pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico;
močno pihati;
pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom// s pihanjema) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho;
pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati;
jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jeznapihajóč -a -e:
močno pihajoč veter
píši -te:
ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati;
prim. vritmepiši
plinomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov
pokúšnja -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni;
sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo;
ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
poligráf -a m (ȃ)
1. psih. aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice, detektor laži: njegove trditve naj bi potrdil tudi poligraf; uporaba poligrafa; preizkus s poligrafom, na poligrafu / strokovnjak za poligraf (na sodišču)
2. med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
porušítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti
♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
preskus ipd. gl. preizkus ipd.
psiholóški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi;
psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
raztŕžnost -i ž (r̄)
lastnost raztržnega: raztržnost kož
♦ usnj. preizkus raztržnosti preizkus, s katerim se ugotovi, pri kakšni obremenitvi se usnje raztrga
sežigálen -lna -o [səžigalən in sežigalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken
skúšnja -e ž (ȗ) 1. (gledališka, glasbena) vaja: udeležiti se skušnje;
skušnja za proslavo / bralna skušnja; glavna skušnja / gledališka skušnja 2. zastar. izpit: narediti, opraviti skušnjo;
pripravljati se na skušnjo;
pasti pri skušnji;
skušnja iz latinščine / zrelostna skušnja
● zastar. prebiti, prestati je moral nevarno skušnjo preizkus; zastar. to je bila velika skušnja za njuno ljubezen preizkušnja; prim. izkušnja
sposóbnosten -tna -o prid.(ọ́) nanašajoč se na sposobnost: sposobnostne razlike / opraviti sposobnostni izpit, preizkus; sposobnostni testi sposóbnostno prisl.:
sposobnostno povprečen
strížen1 -žna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu
téhničen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko:a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblikeb) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju;
aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik;
tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk nekdaj predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični nokavt sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.:
tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.:, pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem
tést -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test;
s testom ugotavljati sposobnosti;
objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov;
rezultati testov / inteligenčni test; pisni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje1,
preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste;
reševanje testov;
različni tipi testov
● šol. žarg. pisati test kontrolni test
♦ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
téster1 -ja m (ẹ́)
pripomoček za testiranje: analize so pokazale, katera snov je obarvala tester; tester za alkohol, mamila; preizkus, preverjanje s testerjem / kupiti tester za nosečnost
// vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: priskrbela si je testerje, da bi ugotovila, katera krema ji ustreza
tláčen1 -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlak, pritisk: ugotavljati tlačne razlike / tlačna naprava; tlačna posoda za brizganje laka
♦ metal. tlačno litje; strojn. tlačni gib gib bata, med katerim se tekočina potiska iz valja; tlačno mazanje; teh. tlačni cevovod cevovod, v katerem je notranji tlak večji od zunanjega; tlačni kotel kotel z nadtlakom; tlačni preizkus; tlačni regulator regulator, ki vzdržuje konstanten tlak; tlačni ventil ventil, skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; tlačna črpalka tlačilka; tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; žel. tlačna zavora naprava za zaviranje s stisnjenim zrakom
trájnosten -tna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na trajnost: trajnostni preizkus / trajnostna rast gospodarstva, podjetja / zastar. trajnostne vrednote umetnine trajne
2. ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire: trajnostni razvoj, turizem; trajnostna oskrba s hrano, z energijo; trajnostna potrošnja; trajnostno gospodarjenje, kmetijstvo / trajnostna raba naravnih virov
tŕdnost -i ž (ŕ)
1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje
2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa
3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih
4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja
♦ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo
tŕdnosten -tna -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na trdnost: trdnostne lastnosti lesa / trdnostni preizkus
trdôta -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed
2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote
♦ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
trdôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na trdoto: trdotni preizkus; trdotna stopnja
♦ min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote
trgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trganje: trgalni postopek / trgalna trdnost vrvi
♦ metal. trgalni preizkus preizkus, pri kakšni obremenitvi se predmet pretrga; teh. trgalni stroj stroj za preizkušanje natezne in tlačne trdnosti materiala; tekst. trgalni stroj trgalnik
tuberkulínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico
udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā)
1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
● publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
♦ strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj
vája -e ž (á)
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje
varívost -i ž (í)
teh. lastnost, značilnost varivega: varivost kovin / preizkus varivosti
vztrájnosten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na vztrajnost: vztrajnostni preizkus / vztrajnostni tek, trening / vztrajnostni plavalec / vztrajnostni upor; vztrajnostni zakon / vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; vztrajnostna masa količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju
♦ geom. vztrajnostna os vsaka od premic skozi težišče; teh. vztrajnostni regulator regulator, ki izkorišča za regulacijo vztrajnost vrtečih se mas
zavóren2 -rna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na zaviranje: zavorni učinek / zavorna sled / zavorni mehanizem; zavorna naprava / zavorna raketa vesoljske ladje zaviralna / publ. zavorni momenti v razvoju gospodarstva zaviralni
♦ aer. zavorno padalo zaviralno padalo; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; žel. zavorni preizkus preizkus zaviranja pri spremembi vlakovne garniture; zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju; zavorna teža vrednost, ki izraža učinke zaviranja tirnega vozila
želíranje -a s (ȋ)
glagolnik od želirati: želiranje džemov in marmelad; sredstvo za želiranje / preizkus želiranja preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele
želíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na želiranje: želirni sladkor; želirno sredstvo / želirni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele