Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

strés1 -a m (ẹ̑)
odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa
strès2 strésa m (ȅ ẹ́)
zastar. stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila
àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres
izgorélost -i ž (ẹ́)
stanje skrajne telesne in duševne izčrpanosti: preprečiti izgorelost; čutiti posledice izgorelosti; izgorelost na delovnem mestu; znaki izgorelosti; vzroki za izgorelost; stres in izgorelost / poklicna izgorelost; sindrom izgorelosti
distrés -a m (ẹ̑)
stres z negativnimi učinki na zdravje: odziv organizma na distres
strésen -sna -o (ẹ̑)
pridevnik od strés: znajti se v stresni situaciji
strésor -ja m (ẹ̑)
dejavnik, ki povzroča stres: čim več je stresorjev in čim bolj ogrožujoče jih človek doživlja, večja je možnost za razvoj bolezni; psihosocialni stresorji; zunanji stresor; izpostavljenost stresorjem
Število zadetkov: 7