eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon] manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae
STALNE ZVEZE: zlatolični gibon ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati] 1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran] 1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko
2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu
3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: ↑okupirati
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják] 1. zaprt prostor, kletka za opice
3. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak
ETIMOLOGIJA: ↑opica
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica] sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica
STALNE ZVEZE: močvirska sklednica ETIMOLOGIJA: ↑skleda
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
eksteritoriálen -lna -o prid. (ȃ)
ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona
// pravn. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba
teritórij -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal;
naseliti, zasesti določeni teritorij;
neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija / državni teritorij; slovenski etnični teritorij
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~u
severnoteritórijski -a -o (ọ́)
Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)
teritórij -a m s -em (ọ́) ozemlje: povečati ~, ki ga obsega država; republiški ~; poplavni ~ področje, območje
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
podróčje -a
s1.
s prilastkom ozemlje, katerega celovitost je določena z zemljepisnimi, gospodarskimi, kulturnimi značilnostmi
SINONIMI:
bazen,
cona,
območje,
okoliš,
predel,
rajon,
regija,
revir,
teren,
teritorij,
knj.izroč. area,
knj.izroč. areal,
knj.izroč. distrikt,
ekspr. kraj1,
zastar. okraj,
zastar. okrog1,
knj.izroč. okrožje,
knj.izroč. pomerij,
knj.izroč. region 2.
s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi, kot jo določa v prilastku imenovano človekovo delovanje, ustvarjalnostSINONIMI:
območje,
publ. delokrog,
knj.izroč. domena,
knj.izroč. krog1,
publ. meje,
publ. nebo,
publ. objekt,
knj.izroč. obsežje,
knj.izroč. pokrajina,
knj.izroč. polje,
knj.izroč. poprišče,
publ. sfera,
ekspr. svet1,
knj.izroč. terišče,
knj.izroč. torišče
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: nerazvito področje področje nizkega zračnega tlaka področje visokega zračnega tlaka
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
lovíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
obmóčje -a s
ozémlje -a s
uprávnopolítična enôta -e -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Nastanek ugrofinskih jezikov v EvropiZanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektovZanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij.
Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?
Število zadetkov: 26