Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

obligácija -e ž (á)
1. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
// knjiž. obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije
2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije

obvéznica -e ž (ẹ̑)
fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic

vračílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vračilo1: vračilni rok / vračilne obveznosti

vračílo1 -a s (í)
1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč
2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / prosimo za čimprejšnje vračilo kot opozorilo prosimo, vrnite čim prej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev

vračílo2 -a s (í)
star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala

vrnílo -a s (í)
1. knjiž. vračilo1: vrnilo dolga
2. nar. lesa, ki se sama zapira: odpreti vrnilo

Slovenski pravopis

desetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) desetkraten: Sad je ~; ~o vračilo; pridelujejo ~o sadje desetero

devetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) devetkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino devetero

..ílo -a s. prip. obr. (í)
1. 'vršilnik' dolbílo, rezílo
2. 'dejanje' vračílo
3. 'popredmeteno dejanje' berílo

petéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) petkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino petero

sedméren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) sedemkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino sedmero

šestéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) šestkraten: ~ dobiček; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino šestero

vračílo -a s (í) ~ za škodo; pojm. ~ posojila

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

obvéznica -e ž

fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila

SINONIMI:

fin. obligacija

vračílo -a s

GLEJ SINONIM: povračilo, povrnitev, zdravilo

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dôlg1-ásamostalnik moškega spola

materialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
- dolg koga/česa
- , dolg v čem
- , dolg iz česa, od kod
- , dolg za kaj
- , dolg na koga/kaj
- , dolg po čem, kod
- , dolg zaradi koga/česa

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

dolg do

Slovenski etimološki slovar³

regrẹ̑s -a m

vrāčati vrȃčam nedov.

vračílo – glej vrāčati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

vračílọ 1., n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).

vračílọ 2., n. das Heilmittel, die Arznei, Mur., Cig.

vračȋtvọ, n. = 2. vračilo, Kremp.-M., C.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vračilo samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vračilo s, redditio, povernenîe, vrazhilu, povrazhilu

Davčni terminološki slovar

aktívna stránka -e -e ž

dávčne obrésti pred izračúnom dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

dávčni postópek -ega -pka m

informatívni izračún dohodníne -ega -a -- m

izvršljívost -i ž

lastníški délež -ega -a m

mêjni znések za vračílo dávka -ega -ska -- -- -- m

odmérna odlóčba -e -e ž

posrédnik -a m

vračílo dávka -a -- s

zastáranje -a s

Pravni terminološki slovar

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

dolžníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m

povračílo carínskih dajátev -a -- -- s

vračílo dávka -a -- s

zastarálni rók -ega -a m

zastáranje -a s

Črnovrški dialekt

vračilo

geselski sestavek

Kostelski slovar

vraček ► vˈraːčėk -čka m

vračilo ► vraˈčiːlȯ -a s

Jezikovna svetovalnica

Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradiva

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva ali
zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)

Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?

Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.

Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?

Terminološka svetovalnica

Hipotekarna kreditna pogodba
Naletela sem na izraz hipotekarna kreditna pogodba , ki je verjetno preveden angleški termin mortgage credit agreement , ki označuje pogodbo, ki zavezuje banko, da izplača uporabniku določen denarni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti, kar tudi zavaruje s hipoteko. Hipotekarna kreditna pogodba se pojavi tudi npr. v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Moj pomislek je, ali je ta zveza sploh pravilna, saj po mojem razumevanju pomeni, da gre za kreditno pogodbo, ki je hipotekarna. Menim, da je to jedro problema. Precej boljša rešitev se mi zdi pogodba o hipotekarnem kreditu , saj poimenuje bistvo: hipotekaren je kredit (ne pogodba). Kaj pa vi menite? Kateri izraz je (bolj) pravilen?

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika