cvetèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ vrt; poud. ~a deklica |zelo lepa, zdravega videza|
cvétnik -a m, snov. (ẹ̑) |krompir|; števn., star. cvetlični vrt; star. ~ slovenskega pesništva izbor, antologija
cvetnják -a m (á) ~i ob poti |posode|; star. cvetlični vrt
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike
édenski -a -o [də] (ẹ́; ẹ̑) izobr. rajski: ~ vrt
fárovški -a -o (á) neknj. pog.: ~ vrt župniščni vrt; ~a kuharica župniška kuharica
Getsémani -ja m z -em zem. i. (ẹ́) |svetopisemski vrt|: na ~u
gostílniški -a -o (ȋ) ~ vrt
gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i
horti.. prvi del podr. zlož. |vrt| hortikultúra
le [poudarjeno lè] prir. vez.
1. protiv. Vsi so prihajali, ~ njega ni bilo vendar
2. del prvega dela prir. stopnj. vez. ne le — ampak/temveč tudi Ne prodaja ~ hiše, ampak tudi vrt
màrveč in márveč del drugega dela prir. vez. (ȁ; ȃ)
1. protiv., star. ampak, temveč: ne — marveč Ne jaz, ~ ti boš moral plačati
2. stopnj., star. ampak, temveč: ne samo/le — marveč tudi Tako sodelovanje ni samo potrebno, ~ tudi nujno; Ne prodaja le hiše, ~ tudi vrt
nasajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) z drevjem ~ vrt; poud. |nerazpoložen, razdražljiv|
nasajênost -i ž, pojm. (é)
nèvêlik -íka -o (ȅé ȅí ȅí) ~ vrt; omilj. pokazati ~o zavzetost |majhno|
obhíšen -šna -o (ȋ)
obhíšni -a -o (ȋ) ~ vrt
obsédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obsédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Ptice ~ajo vrt; poud. obsedati koga ~a ga jeza |prevzema|
oddrobíti -ím dov. oddróbil -íla, nam. oddrobít/oddrobìt; oddrobljênje; drugo gl. drobiti (í/ȋ í) ~ na vrt; oddrobiti kaj ~ kos kruha; poud. Slavček je oddrobil svojo pesem |odpel|; poud. oddrobiti komu kaj ~ prijateljici novice |živahno, lahkotno povedati|
odpodíti -ím dov. odpódil -íla, nam. odpodít/odpodìt; odpodênje; drugo gl. poditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ muho
odpodíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Otroci so se odpodili na vrt |hitro odšli|
ogradíti -ím dov. ográdil -íla, nam. ogradít/ogradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ vrt z ograjo
ogradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zunanjega sveta; publ. ~ ~ ~ izjave → zavračati izjavo, ne strinjati se z njo; neobč. ograditi se proti komu/čemu ~ ~ ~ vsem
omreževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; omreževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrt; poud. omreževati koga Ona zna ~ moške |jih pridobivati zase|
oplét -a -o (ẹ̑) skrbno ~ vrt
oplétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
podivján -a -o; bolj ~ (á) ~ konj; poud. ~ vrt |z bujno, nepravilno rastočim rastlinjem|
podivjánost -i ž, pojm. (á)
poškíliti -im dov. poškíljenje (í ȋ) ~ na sosedov vrt
prerít -a -o; bolj ~ (ȋ) Vrt je ves ~
prerítost -i ž, pojm. (ȋ)
preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrt
preríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|
prevóhati -am dov. -an -ana; prevóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je prevohal vrt; poud. ~ vso hišo |preiskati, pregledati|
prisónčen -čna -o (ọ̑) pokr. prisojen: ~ vrt
prisónčni -a -o (ọ̑) ~o pobočje
rájski -a -o (á; ȃ) ~ vrt; poud. ~i kraji |zelo lepi|
rájskost -i ž, pojm. (á; ȃ)
razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se
razcvèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ tulipanov; poud.: ~ gospodarstva |uspešnost|; Vrt je v ~u |Vse v vrtu cveti|; biti v polnem ~u |biti lep, mlad|
razkopán -a -o; bolj ~ (á) ~ vrt; poud. Postelja je še ~a |nepostlana|
razkopánost -i ž, pojm. (á)
restavracíjski1 -a -o in restavrácijski -a -o (ȋ; á) ~ vrt
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
trnác -a m (ȃ) pokr. vzh. vrt, sadovnjak
tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
uokvíriti -im dov. uokvírjen -a; uokvírjenje (í ȋ; ȋ) kaj ~ sliko; neobč. uokviriti kaj z/s čim ~ vrt z živo mejo obdati
vádnica -e ž (ȃ) angleška ~; neobč. šolski vrt kot ~ za učence |vadbeni prostor|
vesêlje1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ) botanični, samostanski ~; grede na ~u; sadni ~ sadovnjak; poud.: cvetoč ~ |drevje, cvetje|; Slovenija kot ~ Evrope |področje naravnih lepot|; neobč. edenski ~ raj, paradiž
vŕtec1 -tca m z -em (ȓ) manjš.; poud. cvetlični ~ |vrt|; imeti otroka v otroškem ~u
vŕtek -tka m (ȓ) manjš.; poud. |vrt|
vrtíček -čka m (ȋ) manjš.; poud. |vrt|
zaplevéliti -im dov. zaplevéljen -a; zaplevéljenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ njivo s slabim obdelovanjem
zaplevéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Vrt se je zaplevelil
zelenjáden -dna -o (ȃ)
zelenjádni -a -o (ȃ) ~ vrt
zelenjávnik -a m (ȃ) redk. zelenjavni vrt
zgòlj izvzem. člen. (ȍ) samo: zasaditi vrt ~ s sadnim drevjem; To delajo ~ zato, da bi kljubovali; v vezniški rabi, v zvezi ne zgolj — ampak tudi Pri tem ne gre ~ za denar, ampak tudi za poštenje
zóo zóa m (ọ̑) publ. živalski vrt
zoolóški -a -o (ọ̑) ~ strokovni izraz ‹živaloslovski›; ~ vrt živalski vrt
zvéčan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ vrt
zvéčani -a -o (ẹ̑) glasb. ~ interval
zvéčanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zvéčati -am dov. -an -ana; zvéčanje (ẹ̑) kaj ~ vrt; ~ davke zvišati
zvéčati se -am se (ẹ̑) Razpoke so se ob potresu zvečale; Temperatura se je zvečala zvišala
živálski -a -o (ȃ) ~ vrt; zvezdosl. ~ krog; ~a koža; poud. ~a pohlepnost |velika|
živálsko -ega s, pojm. (ȃ) razkriti ~ v človeku
živálskost -i ž, pojm. (ȃ)
župníški -a -o (ȋ) ~ vrt