bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cókla cókle samostalnik ženskega spola [cókla] 1. navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokel
2. ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: neformalno, ekspresivno bremza
3. neformalno obloga iz strjenega snega, ki se naredi pod čevlji, smučmi, derezami in ovira gibanje
STALNE ZVEZE: zavorna cokla ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zoccolo < lat. socculus ‛čeveljček’, iz soccus ‛vrsta lahkega čevlja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] 2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] 1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják] 1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic
2. večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik] 1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik ETIMOLOGIJA: ↑dresen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
enovítost enovítosti samostalnik ženskega spola [enovítost] stanje, lastnost česa, da ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑enovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
féta2 féte samostalnik ženskega spola [féta] neformalno, primorsko rezina, zlasti tanka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. fetta ‛rezina’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra] 1. rastline, ki rastejo na določenem območju
2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
góž góža samostalnik moškega spola [góš góža] večja nestrupena kača rjave ali sive barve z majhnimi belimi lisami; primerjaj lat. Zamenis longissimus; SINONIMI: iz zoologije navadni gož
STALNE ZVEZE: ameriški gož, navadni gož, progasti gož ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. guž, rus. úž, polj. wąż < pslov. *vǫžь < ide. *angu̯(h)i- ‛kača’, tako kot lat. anguis, litov. angìs, latv. ùodze, gr. énkhelys ‛jegulja’, lat. anguilla - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda ETIMOLOGIJA: ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža] 1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež FRAZEOLOGIJA: jebati ježa ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək] 1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. kar po obliki spominja na manjšega ježa3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka ETIMOLOGIJA: ↑jež
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúnčji kúnčja kúnčje pridevnik [kúnčji] ETIMOLOGIJA: ↑kunec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč] 1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tástov tástova tástovo pridevnik [tástou̯ tástova tástovo] ETIMOLOGIJA: ↑tast
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt] ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje
STALNE ZVEZE: rjavi uhati netopir, uhati klobučnjak, uhati netopir ETIMOLOGIJA: ↑uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča] iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.