s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
scínkati, -cȋnkam, vb. pf. erklingen, ogr.-M.; (nam. vz-).
sčésati 3., sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — (nam. vz-).
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
vžgáti 2., vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — (nam. vz-).
zrožljáti 2., -ȃm, vb. pf. erklirren; — (nam. vz-).