ana.. [poudarjeno ána] predp.; pred samoglasniki varianta an..2 |vz..; gor, pred, na; nasproti, nazaj| anabaptízem, anagrám, analíza, analogíja; anekdóta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kalív tudi kaljív -a -o prid. (ī í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kalívost tudi kaljívost -i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost;
ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kaljiv2 ki (vz)kali ipd. gl. kaliv ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
navzgȍr – glej góri, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
navzlȋc prisl. in predl. z daj.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
navzọ̄č -ọ́ča prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nèkalívi -a -o
prid. ki nima sposobnosti, da (vz)kali SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
ozȃra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
polikanje s, expolitio, vz
[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe,
polikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
s- – glej iz, raz1, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I.
praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
s..5 predpredpona; varianta predp. vz.. pred nezvenečimi nezvočniki sprejéti, spoglédati se; prim. z..4
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
scínkati, -cȋnkam, vb. pf. erklingen, ogr.-M.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sčésati 3., sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
smèknoti -em dov. zabosti: Nego eden vitézov zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; nego eden ti vitézov je z-dárdov ſzmekno vz nyegovo rebro KM 1796, 111; Potom nyemi v-glavou czvek notri ſzmeknola SIZ 1807, 53; vidlili bodo ga, vſteroga ſzo ſzmeknoli KŠ 1771, 331
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spọ̑mniti -im dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
u..1 [poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj| nasprotnostni par je vz..
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
u..3 varianta predp. vz.. pred vzglasnim z uzréti, ustrášiti, užgáti, ušibíti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
učiščenje s, F
2,
expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe, polikanîe;
perpolitio, ſvitlu
vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
v..2 varianta predp. vz.. pred s, š vsíliti, vstáti, vštríc
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vz- predpona,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vz-, I.
praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vz... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzdọ̑lž prisl. in predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzgȍn -óna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzhȍd -ọ̄da m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzíti -ídem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzklíkniti -ȋknem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzletẹ́ti – glej letẹ́ti, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vznȃk prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzpẹ̑njati se -am se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzpodbósti -ódem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzvȍd vzvóda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vžgáti 2., vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
z- – glej iz, raz1, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
z..4 varianta predp. vz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..5 zljubíti se, zrásti, zveselíti se; spodbudíti, spoglédati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zrȃven predl. z rod. in prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zrožljáti 2., -ȃm, vb. pf. erklirren; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.