brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dehtur
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.-C.; — prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lestenec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.-Cig., Jan., C., DZ., Ip.-Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pískrca, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), (gotovo nam. piskarica ali piskalica), Šempas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas-Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas-Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.-Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pridevnik na -ski iz imena Šempas
Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Šem.. prvi del imenskega sklopa |sveti| Šempéter, Šempàs
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Šempàs -ása m, zem. i. (ȁ á) v ~ušempáški -a -o (ȃ)Šempásec -sca m s -em preb. i. (ȃ)Šempáska -e ž, preb. i. (ȃ)Šempáščev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trolj
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
úhovnik, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Šempas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.