Tiskanje

bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. (opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Albit (min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.-Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnček -čka m (ȓ)
manjšalnica od črnec: pred hišo so se igrali črnčki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čȓnčək, -čka, m. dem. črnec; — eine Art Hummel, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnec -nca m (ȓ)
1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev
2. črna žival, navadno konj: rjavec in črnec
3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnec -nca m s -em člov. (ȓ) ameriški ~i; živ. |konj|
čŕnka -e ž, člov. (ȓ)
čŕnčev -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnec -nca m

človek črne rase

SINONIMI:

črnokožec, ekspr. črnček, ljubk. črnko, slabš. črnuh, slabš. črnuhar, slabš. črnjak, antr. negrid, antr. negroid, ljubk. zamorček, slabš. zamorec

GLEJ ŠE SINONIM: vranec
GLEJ ŠE: kava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnȋłəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki-Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnják -a m (á)
slabš. človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov
// kdor ima črne lase, temno polt:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnka

Predlog

črnke samostalnik ženskega spola

ženska temne/črne polti

IZGOVOR: [čə̀rnka], rodilnik [čə̀rnke] in [čə̀rənka], rodilnik [čə̀rənke]

BESEDOTVORJE: črnkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čr̀nkanec -nca m črnec: Kandáczeske Csrnkan-czov Kralicze KM 1796, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čr̀nkavec -vca m črnec: mou'z Csrnkavecz vkopleni KŠ 1771, 366; da bi csrnkavec grátao z-méne AIP 1876, br. 1, 7; tak zváni csrnkavci KAJ 1870, 92; Csrnkavczom Kriſztusa Gláſzi BKM 1789, 329; zCsrnkavczi navküpe TA 1848, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnko -a m (ȓ)
1. ljubk. črn konj: dirjaj, črnko
2. ekspr. človek črne rase; črnec: dobrodušen črnko s sivimi lasmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čŕnko -a, °-ta m živ. (ŕ) ljubk. |črn konj|; člov., poud. |črnec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnokóžec -žca m (ọ̑)
človek črne rase; črnec: črnokožci in rdečekožci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnokóžec -žca m s -em člov. (ọ̑) poud. |črnec|
črnokóžčev -a -o (ọ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnski

Predlog

črnska črnsko pridevnik

IZGOVOR: [čə̀rnski] in [čə̀rənski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnúh -a m (ū) slabš.
1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |črnolas, temnopolt človek; črnec; duhovnik|
črnúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kava gl. črnec, kofe, ploprna

kazalka

črnec: geselski sestavek

kofe: geselski sestavek

ploprna: geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múren múrna samostalnik moškega spola [múrən]

1.

žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren

2.

iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae

3.

navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let

STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...

múren -rna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Politična (ne)korektnost na portalu Fran

Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

Nekaj primerov: jud, žid, črnec, cigan

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamórec -rca m (ọ̑)
nav. slabš. človek črne rase; črnec: ameriški zamorci; črn je kot zamorec
● ekspr. na ladji ga imajo za zamorca opravlja najtežja, najmanj plačana dela; dela kot zamorec veliko, težko in za majhno plačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamórec -rca m z -em člov. (ọ̑) poud. |črnec|
zamórka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |črnka|
zamórčev -a -o (ọ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamórec Frazemi s sestavino zamórec:
čŕn kot zamórec, délati kot zamórec, garáti kot zamórec, têmen kot zamórec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamọ̑rec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamorec [zamọ̑rǝc] samostalnik moškega spola

zamorec, črnec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamorec ► ˈzamȯrc zaˈmȯːrca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.