šitáka -e ž (ȃ) nav. mn.
užitna, na deblih rastoča goba z rjavim klobukom nepravilne oblike in belorjavim betom, po izvoru iz Japonske: narezane šitake je stresel v vok in jih popražil; 30 dag posušenih, svežih šitak; juha, omaka, pašteta iz šitak; juha, rižota, testenine s šitakami / gojenje šitak / goba šitaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.