čefúr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Gíde -da [žid-] m, oseb. i. (ȋ) |francoski pisatelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Jezikovne izbire: »Jud« ali »Žid«?Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Jud ► ▪ˈjüːt ▪ˈjüːda m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Politična (ne)korektnost na portalu FranZelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.
Nekaj primerov:
jud, žid, črnec, cigan
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
véčen -čna -o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna;
večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave;
večna resnica;
večna načela 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo;
obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri;
večno čakanje 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež;
postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezivéčno prisl.:
večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
véčen Frazemi s sestavino véčen:
spáti véčno spánje,
véčni sèn,
véčni žíd,
véčno mésto,
Véčno mésto,
zaspáti [v] véčno spánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj,
bíti vólk v óvčji kóži,
jésti kot vólk,
kot sestrádan vólk,
láčen kot vólk,
mí o vólku, vólk iz gózda,
mí o vólku, vólk na vrata,
[právi] môrski vólk,
stári môrski vólk,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla,
túliti z volkôvi,
vólk v óvčji kóži
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žíd -a m, im. mn. žídje in žídi (ȋ í) 1. pripadnik judovske vere; jud: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid
● ekspr. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
židPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogUSTREZNEJE: judpripadnik judovske vere
IZGOVOR: [žít], rodilnik [žída]
BESEDOTVORJE: židov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ŽidPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Judpripadnik judovskega naroda
v množini Židje/Židi judovski narod
IZGOVOR: [žít], rodilnik [žída]
BESEDOTVORJE: Žid, Židinja, Židov, Židinjin, židovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žíd -a m, člov. (ȋ í) |pripadnik judovske vere|; slabš. |stiskač, oderuh|žídinja -e ž, člov. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Žíd -a m, preb. i., im. mn. Žídje in Žídi (ȋ í) JudŽídinja -e ž, preb. i. (í; ȋ) Judinjažídovski -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žíd -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
žíd Frazemi s sestavino žíd:
véčni žíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Žȋd – glej čefúr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žìd, žída, m. der Jude.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žid* [svila] sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Žid ► ▪ˈžit ▪ˈžiːda m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žídek1 -dka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
židinjaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogUSTREZNEJE: judinjapripadnica judovske vere
IZGOVOR: [žídinja], rodilnik [žídinje]
BESEDOTVORJE: židinjin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ŽidinjaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Judinjapripadnica judovskega naroda
IZGOVOR: [žídinja], rodilnik [žídinje]
BESEDOTVORJE: Židinjin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Židovka ► ▪ˈžiːdȯfka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
židovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogUSTREZNEJE: judovski
IZGOVOR: [žídou̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
židovski ► ˈžiːdȯfskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.