zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

žív -a -o prid.
1. živ, ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 15; dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; 'zivoga obráza bio KŠ 1771, 432; Pelali ſzo pa toga pojbára 'zivoga KŠ 1771, 404; záto ga je Boug 'zivoga dáo odneſzti KM 1796, 10; i 'ziviva ſzta vr'zena obá dvá vu ognya mlako KŠ 1771, 802; tiszti szo 'sivi zakopani KOJ 1848, 9
2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: vöra je 'ziva KŠ 1771, 443; I z-'zivim vüpanyem vöpreminém KAJ 1870, 5
3. resničen, pravi: Boug je pa 'zivi KŠ 1771, 240; Ja ſzem te 'zivi krüh KŠ 1754, 206; Düh je pa 'ziv po praviczi KŠ 1771, 464; Právo i 'zivo Boga ſzpoznanye KŠ 1754, 15; sivoga Bogha ſzvéti Szin ABC 1725, A6b; ſivoga Bogá ſzvéti ſzin SM 1747, 56; da bi ſzlü'zili 'zivomi Bougi KŠ 1771, 615; ſzo Bo'zo ſz. rejcs 'zivo neſzli KŠ 1771, A5b; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142
žívi -a -o sam. živi: Kriſztus je ſzodec 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit sive ino mertve ABC 1725, A5a; odkud pride ſzodit sive ino mertve SM 1747, 44; pride Szoudit mrtve i 'zive KŠ 1754, 271; Odnet pride, ſzoudit 'sive i mrtve KMK 1780, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

živòtni -a -o prid. življenjski: krüh 'sivi, ino 'sivotni KM 1783, 61

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.